Baška grapa - neokrnjena narava in srčni ljudje

Vas Rut, v ozadju Veliki Raskovec, Foto: Lura Brovč

Baška grapa se nahaja na vzhodu tolminske občine med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Je ozka, ob reko Bačo stisnjena dolina, dolga okoli 30 km. V varnem naročju gora jo na severu varuje ogrlica Bohinjsko-Tolminskih gora, na jugu pa bedita nad njo Cerkljansko hribovje s Poreznom in Kojco ter Šentviška planota. Zaključuje se s travnato ravnico v Bači pri Modreju, kjer se reka Bača izliva v reko Idrijco. Med potjo se vanjo steka več potokov, ki so izdolbli težko dostopne grape s slikovitimi koriti in slapovi.

Kamninska sestava tal in geografska lega na meji med Sredozemljem in Alpami omogočata pestrost flore in favne. Tukaj najdemo tudi nekaj endemitov. Šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje sta se v Baško grapo zrinili cesta in bohinjska železnica. Na dno je vsidranih šest večjih naselij.

Površina 120 km2, 1700 prebivalcev.

Gospodarstvo: gozdarstvo in kmetijstvo, mali podjetniki. Baška grapa se ponaša z energetsko samozadostnostjo.

Najvišje točke: Veliki Raskovec 1967 m, Rodica 1966 m, Črna prst 1844 m

Najnižja točka: Bača pri Modreju 154 m

Naravne znamenitosti

Baška grapa je zaradi svojih geografskih posebnosti in podnebne, rastlinske in geološke pestrosti vpisana med sto naravnih znamenitosti Slovenije

Geološka raznolikost Baške grape

Večji del Baške grape je izdolbla voda, preostanek pa so oblikovala druga naravna dogajanja, npr. ledeniki. V preteklosti so bila v teh krajih burna tektonska dogajanja, ki so nagubala kamninske plasti. V okolici Hudajužne preseneča nahajališče koralno spongijskega grebena, ki je značilen za plitvo morje. Obdajajo ga globlje morski klasični sedimenti. Tu je bila najdena tudi nova vrsta korale, ki so jo po najdišču poimenovali Protoheterastoea hudajuznensis.

V pestro geološko skladovnico Baške grape spada še baški dolomit, ki je tudi dobil ime po teh krajih. Omembe so vredna še nahajališča lehnjaka, konglomerata s prodniki rožanca, kremena in vulkanskih kamnin ter vložki apnenčevih breč. Pojavljata pa se tudi skrilavi glinavec, ki so ga v preteklosti uporabljali za kritino in volčanski apnenec. Do leta 2000 je skozi Baško grapo na relaciji Rut–Stržišče–Bača pri Podbrdu–Petrovo Brdo potekal del Slovenske geološke poti od točke 82 do točke 86. Speljana je bila po medvojni italijanski mulatjeri.

Črna prst – botanični vrt Evrope

Baška grapa je znana po svoji izredni rastlinski pestrosti, zaradi katere so pobočja nad njo magnet za ljubitelje gorskega cvetja in raznovrstne flore. Po tem bogastvu že od konca 18. stoletja prednjači prisojno pobočje Črne prsti, ki jo je alpinist in raziskovalec gora Julius Kugy označil za alpski botanični vrt, botanik Tone Wraber pa za rastlinsko svetišče (sanktuarij). Njene cvetne preproge so najlepše na višku gorske pomladi in zgodnjega poletja, kar je po navadi v juliju.

Za zgodnji botanični sloves Črne prsti sta zaslužna predvsem Karl Zois (zagotovo sta jo obiskala njegova nabiralca Matevž Kos in Andrej Legat) in Franz Xaver Wulfen. Zanimanje je še naraslo po obisku saškega kralja in navdušenega botanika Friderika Avgusta II. leta 1841. Zatem so jo proučevali mnogi priznani botaniki, ki so delovali na Slovenskem. Danes je priznana kot del Nature 2000. V okolici Črne prsti je tudi več predlaganih varstvenih območij za rastlinske vrste (npr. Štuke, Home, Šoštar, Žalostnica), kjer naj bi ohranili take razmere, ki bodo izbranim vrstam omogočale preživetje.

Kratkodlakava popkoresa

Kratkodlakava popkoresa je endemična in najznamenitejša roža Baške grape, ki po doslej znanih podatkih raste le na območju Baške grape in sicer med Črno prstjo in Poreznom. Je izredno trdoživa in odporna na velika temperaturna nihanja. Najbližje rastišče je navpično in previsno skalovje ob cesti pred Podbrdom (nasproti čistilne naprave). Njeni nežni beli cvetovi na zelenih blazinicah se razcvetijo v začetku maja, v višjih predelih jo lahko občudujemo še julija. Odkril jo je Karl Zois leta 1787. Z Znojilskega vrha mu jo je prinesel nabiralec rastlin Koder.

Večstoletna lipa v Rutu

Lipa, ki stoji v Rutu pred gotsko cerkvijo sv. Lamberta, je ena največjih in najstarejših v Sloveniji. Obseg debla v prsni višini meri skoraj 8 m, premer 2,67 m, krošnja pa je že dosegla višino 65 m. Nekateri mislijo, da so jo zasadili v 13. stoletju priseljeni tirolski kmetje. Zgodovinar Simon Rutar pa zatrjuje, da zaznamuje začetek protestantizma sredi 16. stoletja. Gotovo je, da je lipa odigrala pomembno vlogo na področju samouprave, ki je bila priznana priseljencem. V zavetju njene sence se je z župani vseh vasi redno sestajal rihtar, ki je bil nadžupan in sodnik obenem.

9. decembra 1844 ponoči je lipo zajel požar, a se je obnovila. Med drugo svetovno vojno je v svojem votlem deblu skrivala člane odporniškega gibanja. Spomladi 2013 so jo gozdarski strokovnjaki pomladili. V naslednjih zimah sta jo polomila žled in močan veter, a je ponovno pokazala svojo upornost in se lepo razrasla.

Leta 1990 ji je Občina Tolmin podelila status naravne znamenitosti, leta 2004 pa je bila razglašena za naravno vrednoto državnega pomena.

Vode - »dežela žive vode«

Reke in pritoki

Reka Bača

Izvira pod Lajnarjem na višini 1100 m in se v Bači pri Modreju izliva v reko Idrijco. Med 30 km dolgim tekom skozi Baško grapo jo vseskozi spremljata cesta in železnica, ki jo prečka kar 11-krat. V zgornjem toku je hudourniška. Med Hudajužno in Koritnico je izdolbla kanjon Klonte, v Klavžah pa globoka korita. Njeno vodnatost povečujejo številni pritoki, ki ob nalivih nanašajo pesek, kamenje in druge naplavine. V Podbrdu in okolici: Travbah, Petrobrški potok, Batava, Kacnpoh ali Mačji potok, Lajtna grapa, Driselpoh, Prodarjeva grapa, Ravtarski potok, Poreznica, Sopota v Klavžah in Poljanšček med Klavžami in Bačo pri Modreju.

Reka Knežica

Je eden najzanimivejših in najmočnejših pritokov reke Bače. Ob njenem toku pelje cesta s Kneže v 10 km oddaljeno gorsko vasico Kneške Ravne. V svojem pahljačastem povirju med Voglom (1922 m n. v.) in Rodico (1966 m n. v.) sprejme pritoke Prošček, Lipovšček in Laščak in ustvarja več slikovitih slapov, do katerih vodijo brezpotja. Opuščene vasi in zaselki v strminah nad levim bregom: Podleskovica, Spodnji in Zgornji Lisec, Zalisec, Drsela, Podorehi. Nad desnim bregom: Loje in Sela nad Podmelcem. Na reki stoji pet malih hidroelektrarn.

Rečica Koritnica

Koritnica je majhna, cca 4,7 km dolga rečica. Nastane pod vasjo Rut z združitvijo razvejanega povirja s pogorja Rodice. Njen tok je hiter, v zgornjem in spodnjem toku bogat s slapovi, brzicami in tolmuni. Ob nalivih vodnatost rečice nevarno narase.

Slapovi

Sopota (46,1692°N 13,80274°E), 62 m

V globok tolmun pada nad vasjo Podmelec, kjer ob cesti opozarja nanj lesen smerokaz. Po lepo urejeni poti ga dosežemo v 10 minutah. Pogled nanj je najlepši z lepo urejene razgledne točke le nekaj metrov pred njim. Panoramski pogled pa ponuja slab kilometer oddaljeno razgledišče pri Meleh ob cesti proti Ljubinju.

Šprickobl, 90 m

Opazujemo ga s ceste Podbrdo–Bača pri Podbrdu. V zelo mrzlih zimah zaledeni in privablja ledne plezalce.

Ruscov slap ob cesti Podbrdo–Petrovo Brdo, visok cca 15 m. Njegov pretok je zaradi manjše elektrarne nekoliko okrnjen.

Sopot ali Sopad, 90 m

Dostopen je po cesti Kneža–Kneške Ravne. Nahaja se v zatrepu grape Liščak, po kateri teče 3 km dolg potok z istim imenom. Zaradi velikega pretoka vode in nizke lege zamrzne le redko. Težji dostop! Priporočamo lokalnega vodnika!

Slapiči na potoku Prošček (46,2197°N 13,8256°E), katerega voda je nekoč gnala mlin na kmetiji v bližnjih Kneških Ravnah.

Soteske, korita

Ob reki Bači in njenih pritokih domujejo številne odkrite in neodkrite soteske, tolmuni in grape, zaradi česar je Baška grapa resnično »dežela žive vode«.

Med najbolj slikovitimi so:

Soteska Klonte se kot najožji del Baške grape nahaja med Hudajužno in Koritnico. V njej je prostora le za cesto in reko Bačo, v katero se steka nekaj manjših slapov, ki poleti presahnejo.

Korita v Klavžah je ob nekdanji lesni tovarni izdolbla reka Bača. Dolga so cca 60m, do 10 m globoka in do 5 m široka. Ob velikem pretoku pada vanje tudi 10 m visok slap, zaradi česar se voda peni in močno buči.

Soteska Plumf se bohoti na potoku Kacenpoh ob cesti na Bačo pri Podbrdu. Tu se odcepi pot v Trtnik. Voda se ostro zaletava v skale ali se deroče pretaka čez številne majhne slapiče. Stene sestavljajo lepo vidne plasti glinavca, ki so ga nekoč uporabljali za kritino.

Soteska Klovdra domuje nad sotesko Plumf. Je precej globoka, vodnata in težko prehodna.

Soteska Driselpoh se nahaja 2,6 km pred Podbrdom s tolminske strani. Izdolbel jo je istoimenski potok, ki izvira visoko pod Črno prstjo. Ob narasli vodi na svoji kratki poti ustvarja več prelepih slapičev. Pred izlivom v reko Bačo steče skozi lahko dostopen ledeniško izdolben kanjon Kamrca, kjer je potok izklesal 200 m dolga korita. 15 m visoke, strme stene nad makadamsko cesto, ki pelje do edine kmetije, sestavljajo mehke in krhke plasti volčanskega apnenca.

Velike Luti so 300 m dolga korita, ki se nahajajo na reki Knežici 6 km od Kneže.

Zdravilne vode in izviri

Na izvir Dicova voda opozarja smerokaz ob glavni cesti nedaleč od Klavž v smeri Tolmina. Uvrščamo jo med dobre vode, saj pripomore k boljšemu počutju. Zajetje so med prvo vojno v obliki kamnitega oboka uredili vojaki avstro-ogrske vojske. O tem priča zapis, najden ob prenovi v pivski steklenici.

V Baški grapi se nahajajo še drugi zdravilni izviri: »V Perilih« pri vasi Podmelec, Trešnjikar pri Logarščah, Pri koritu na Poreznu, Hobnlohar pri Stržiščah, Golobovca pri vasi Porezen, Repnk pri Loniku, različni izviri v dolini reke Knežice, »Pr‘ devet‘mu dohtarju« visoko pod Koblo nad Bačo pri Podbrdu (dostop samo z vodnikom!).

Kulturne znamenitosti

Stavbna dediščina

Stavbna dediščina Baške grape je zelo raznolika, saj se nahaja na prehodu iz alpskega v sredozemski svet. V starejših centrih vasi iz vzhoda proti zahodu je viden prehod iz škofjeloškocerkljanskega na primorski tip hiš. Posebno stavbno dediščino izkazujejo nekatere večje domačije s pripadajočimi gospodarskimi objekti v vaseh tirolske poselitve. Največ jih stoji v vaseh Rut in Grant, kjer kot značilna stavbna dediščina izstopa tudi večje število ohranjenih in zgledno vzdrževanih kozolcev - toplarjev.

Dragocena dediščina sta tudi obnovljeni kašči, kjer so nekoč shranjevali žito: Bizjakova kašča na Humu pri vasi Podmelec in kašča na domačiji »Pri Francu« v Kneških Ravnah. Obe imata zidane temelje in leseno nadgradnjo s slamnato streho. Posamezni primerki so zabeleženi tudi v drugih vaseh. K domačiji v Kneških Ravnah spada še več gospodarskih poslopij, ki so izjemni primerki tehnične dediščine.

Jakovkna hiša

Nahaja se v starem vaškem jedru Podbrda nasproti cerkve Sv. Nikolaja. Nekoč je imela status kmečkega dvorca. Pred drugo svetovno vojno je bila v njej gostilna, tudi pošta, po drugi vojni stanovanja. Popotresna obnova leta 2000 je dala priložnost za celovito obnovo, med katero je bila v pritličju in kleti ohranjena prostorska zasnova. V izbi je obnovljen lesen strop iz 19. stoletja. Na fasadi pod strešnim napuščem ima poslikan pas, krasijo jo tudi tri restavrirane freske iz leta 1751.
Pokrita je s skrilami.
V spodnjih prostorih se nahaja Turistično informacijski center.

Sakralna arhitektura

Baška grapa ima bogato sakralno arhitekturo, saj se praktično v vseh večjih, pa tudi v večini manjših vasi nahajajo cerkveni objekti in kapele, ki dopolnjujejo njihovo slikovitost.

  • podružnična cerkev sv. Lenarta na Bači pri Podbrdu: prva omemba leta 1570, ko je pripadala župniji Rut, od leta 1848 spada pod župnijo Podbrdo; večkrat obnovljena;
  • baročna cerkev sv. Miklavža v Podbrdu: prva omemba 1566; nato 1588; zidana stavba zgrajena in blagoslovljena 1778, posvečena 1823, fara od 1848; poslikave Clementa Del Nerija iz leta 1941;
  • cerkev sv. Ožbolta v Stržiščah: baročna iz leta 1770; glavni oltar iz 1852; poslikave Clementa Del Nerija iz leta 1896; večkrat obnovljena;
  • cerkev sv. Treh kraljev v Oblokah: prva omemba leta 1356, posvečena 1567, prezidana 1710, od 1809 sedež vikariata; od 1994 v upravljanju iz Podbrda; glavni oltar restavriran leta 2008, stranska dva pa 2013; popotresno obnovljena;
  • kapela sv. Barbare v Hudajužni: zgrajena 1907 z donacijami krajanov in že istega leta blagoslovljena;
  • župnijska cerkev sv. Ane na Grahovem ob Bači: zgrajena 1744. leta; nadgrajena leta 1875; do 1935 podružnica župnije Podmelec; nato župnijska cerkev; od leta 2017 podružnica župnije Most na Soči; na oboku prezbiterija poslikave Zorana Mušiča in Avgusta Černigoja iz leta 1942;
  • cerkev sv. Lamberta v Rutu: prvič omenjena leta 1356; v prezbiteriju datumsko neznane poslikave Jerneja iz Loke, v notranjosti Clementa Del Nerija iz 1893;
  • kapela sv. Marije v Grantu: stara najmanj 200 let; leta 2015 v celoti obnovljena;
  • župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Podmelcu: prve krstne knjige iz leta 1664; sedanja gotska oblika iz 1891; poslikave umetnika Razpeta iz 1872, Franca Seljaka iz 1899 in neznanega avtorja; križev pot naslikala Anton Bradaško in Jurij Šubic 1894; oltar je stal prvotno v cerkvi na Kapeli v Novi Gorici;
  • podružnična cerkev sv. Jurija na Kneži: nekdaj sedež fare, danes pod župnijo Podmelec; krstni kamen z letnico 1363; po potresu 1998 obnovljena in restavrirana; poslikave Franca Seljaka iz Klavž;
  • cerkev Marijinega rojstva na Temljinah: zgrajena in blagoslovljena 1936 z donacijo Noemi Lanzoni de‘Marchi iz Mantove. Bila je mama učiteljice Ernestine Lanzoni, ki je v letih 1934–1941 učila v vasi; poslikave Tomaža Seljaka iz Klavž;
  • kapela Rožnovenske Matere božje na Selih nad Podmelcem: zgrajena 1899 z donacijami; prva maša 1951, ko je bila posvečena; cerkev sv. Lucije na Logarščah: zgrajena leta 1572; nekdanje poslikave Tomaža Seljaka iz Klavž so uničene od vlage;
  • podružnična cerkev sv. Petra na Lojah: sezidana iz kamna 1561 v gotskem slogu; poslikave Antona Krainza iz 1855 in Tomaža Seljaka iz 1910; leta 2006 temeljito obnovljena.

Tehnične znamenitosti

Bohinjska proga

Bohinjska železniška proga, ki je v osnovi povezovala notranjost nekdanjega Habsburškega imperija s tržaškim pristaniščem, je Baško grapo nedvomno pomembno zaznamovala, tako kot je Baška grapa nezamenljivo zaznamovala njo. Pri gradnji so morali namreč uporabiti številne zanimive gradbene rešitve, zaradi katerih je ta odsek tako zanimiv in atraktiven.

Na potek gradnje sta močno vplivala dva predora. Zaradi bohinjskega se je gradnja začela že pred uradnim začetkom leta 1901. Zaradi težavnega terena in podora v predoru Bukovo pa se je zavlekla za šest mesecev, vse do junija 1906. O tem, kako težavno je bilo to območje za načrtovalce in gradbenike veliko pove že podatek, da proga na odseku med bohinjskim predorom in viaduktom čez reko Idrijco prebije 8951 m predorov, prečka 13 daljših mostov ali viaduktov v skupni dolžini 1274 m ter kar enajstkrat prečka reko Bačo. Med mostovi izstopata mogočni Logarjev kamniti most na Grahovem ob Bači in mogočni železniški viadukt Idrijca v Bači pri Modreju.

Ob izgradnji leta 1906 je proga predstavljala eno izmed pomembnejših železniških žil v Habsburškem cesarstvu, žal pa se je njena vloga v burnem 20. stoletju zaradi različnih političnih, vojaških in družbenih pretresov povsem spremenila. Kljub veliki pomembnosti v času obeh svetovnih vojn in v povojnem obdobju ter izredno dobri strateški umeščenosti med Alpe in Jadran, so okoliščine progo degradirale iz pomembne tranzitne tovorne železnice v stransko lokalno progo.

Kljub temu pa se pomembnost lege proge in prostora, ki ga prečka, nikakor nista spremenila. Nasprotno! V času vse večjega pomena trajnostne mobilnosti, preusmerjanja potniškega in tovornega prometa iz cest na železnice ter povečanega turističnega obiska krajev ob njej se vse bolj povečuje. To pride še posebno do izraza v redkeje naseljenih območjih, kot je tudi Baška grapa, kjer se železnica kaže kot izredno pomemben adut pri gospodarskem, družbenem in turističnem razvoju. Prav gotovo ravno Bohinjska železnica daje Baški grapi svojevrstno identiteto, zanimivost in privlačnost.

Prangarjev mlin z žago venecijanko

Najdemo ga ob Ravtarskem potoku ob cesti med Podbrdom in Hudajužno. Znan je po tem, da ga ni gnalo mlinsko kolo, ampak Francisova turbina. Ob prvi registraciji leta 1926 je bilo izpričano, da je star že najmanj 50 let. Od desetih mlinov na Ravtarskem potoku in njegovih pritokih, ki so mleli še po drugi svetovni vojni, je danes edini, ki še stoji. Stavba je delno obnovljena.
Dediščino varuje Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina. Predstavlja jo na društvenih dogodkih in po predhodni najavi.

Jakova kovačija

V letih 1923–1924 jo je na ravnico nasproti Prangarjevega mlina postavil orodni kovač samouk Jakob Drole (1900–1981). Na kurišču kovačije je ugasnil ogenj leta 1978. Notranjost se je v prvotni obliki ohranila do danes. Posebnost je vzmetno kovaško kladivo na vodni pogon. Tudi to dragoceno dediščino varuje Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina, ki ob društvenih dogodkih in po predhodni najavi kovačijo odpre in prikazuje kovanje.

Kovačeva kovačija (Kovačija Kogoj)

Kovačija, ki je danes muzejska zbirka, domuje v Klavžah v objektu, zidanem na živi skali. Po pričevanjih je začela obratovati leta 1907 kot orodna in podkovna kovačija. Prvi mojster je bil Anton Kogoj, ki se je kovaštva učil v Železni Kapli. Vodno kolo je poganjala voda potoka Sopota. Ohranjene ima vse naprave in orodja. Kovačijo ohranjajo v spomin na prednike.

Vetrovalna naprava predora Bukovo

Nahaja se med vasema Hudajužna in Koritnica tik pred severnim portalom železniškega predora Bukovo. Je edina še ohranjena naprava te vrste v Evropi. V času vožnje parnih lokomotiv je od leta 1914 do 1972 izpihovala dim iz omenjenega predora. Skrbnik Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina omogoča ogled ob društvenih dogodkih in po predhodni najavi. Njeno zgodbo je strnilo v dokumentarni film »Vetrovalna - pretiha pričevalka odmaknjenega časa«.

Posebnosti

Tirolska dediščina

Za zgornji del Baške grape, natančneje za vasi med Rutom in Petrovim Brdom, je značilna dediščina, ki so jo predniki tukajšnjih prebivalcev prinesli iz svoje prejšnje domovine, Južne Tirolske. Kolonizacija omenjenega območja sega v čas med leti 1218 in 1251, ko je Oglejski patriarh Bertold Andeški tu naselil kmete iz okolice Innichena (San Candido). Za območje je bila značilna močna samouprava (posebna upravna enota, imenovana Rihtarija) in privilegiran pravni položaj. Naseljenci so bili oproščeni tlake in nekaterih drugih dajatev, imeli so prosto pravico do lova po gozdovih, prav tako pa jim ni bilo treba služiti vojske. Tirolsko narečje se je ohranilo vse do 19. stoletja. Še danes se kaže v slekanju, to je zamenjavi sičnikov in šumnikov in zamenjavi glasov v in b. Na nekdanje tirolsko narečje opozarjajo tudi ledinska in hišna imena ter priimki, ki imajo značilen nemški prizvok.

Filmska dediščina

Baška grapa je po drugi vojni postala zanimiva tudi za filmsko industrijo. Filmarje vabi predvsem s svojimi imenitnimi naravnimi kulisami.

Prvi slovenski celovečerni, igrani, zvočni film Na svoji zemlji. Posnet je bil v vaseh Grahovo ob Bači in Koritnica. »Stane, glej jo našo Grapo,« so legendarne besede, ki pomenijo rojstvo slovenske filmske besede.

Film prikazuje odpor partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem izpod italijanske in nemške nadoblasti. Večina zunanjih prizorov je bilo posnetih v času od 22. novembra 1947 do 24. septembra 1948. Pri filmu so sodelovali nekateri legendarni ustvarjalci, kot so režiser France Štiglic, scenarist Ciril Kosmač, skladatelj Marjan Kozina, igralke Štefka Drolc, Majda Potokar in Mileva Zakrajšek ter igralca Aleksander Valič in Stane Sever. Poleg tega je bil kot prvi jugoslovanski film predstavljen na prestižnem filmskem festivalu v francoskem Cannesu.

Film Na svoji zemlji je edini slovenski film, ki so mu postavili spomenik. Dva in pol metra visoka lesena skulptura je bila na Grahovem ob Bači odkrita leta 1975. Prav zaradi izredne povezanosti filma in okolja je leta 2012 nastala Tematska pot Na svoji zemlji.

Druga filmska dediščina zajema še dokumentarne filme:
  • Leta 1968 je režiser Mako Sajko v filmu Plamen v dvonožcu predstavil žičnico in naprave na vodni pogon ter Ivana Brovča kot nadarjenega ljudskega izumitelja. Film je nastal pri Viba filmu.
  • »Sveta noč - Slovenske jaslice«. Prva slovenska verska oddaja, ki jo je leta 1991 posnela Radio televizija Slovenije v gorski vasici Stržišče v Baški grapi;
  • Dokumentarne filme v produkciji Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina: Sveta noč - Slovenske jaslice, 26 let pozneje - spomini na prvo versko oddajo; Niti in vozli ponosa - o nekdanji Tovarni volnenih izdelkov Bača Podbrdo; Grema u hrib sejct (Gremo v hrib kosit) - o hribovski košnji v Baški grapi; Vetrovalna naprava predora Bukovo - pretiha pričevalka odmaknjenega časa.

Legende

Baška grapa je bogata z legendami. Nekaj jih živi le še v ljudskem izročilu, nekaj pa jih je zapisal prof. Janez Dolenc. Povzemamo tele tri:

Vas bo trikrat gorela

Nekoč je nad vasjo Kal hodil deseti brat, si jo ogledoval in prerokoval: »Ta vas bo trikrat gorela.« In je res: leta 1912, 1925 in 1980.

Mlin v soteski Plumf

V Plumfu je nekoč živel bogat mlinar, ki je rad goljufal kmete, zato ga niso marali. Kazalo je, da bo obubožal. Nekega dne je vzdihnil: »Da bi prišel vsaj hudič, če ni nikogar drugega!« Res se je prikazal in mu ponudil pomoč, če mu da mlinski kamen. Ko je privolil, ga je hudič privezal nanj in vrgel v globok tolmun. Mimoidoči so slišali le grozen zvok, kot nekakšen »plumf«. Mlinarja so našli mrtvega. Mlina pa se je takrat prijelo ime »mlin v Plumfu«.

Turški križ

V vasi Davča so nekoč Turki ugrabili dečka in ga vzgojili v janičarja. Po več letih je s Turki prijezdil v Baško grapo in se z njimi utaboril v Podbrdu. Prebivalci Sorice, Davče in Petrovega Brda so jihnad Podbrdom pričakali v zasedi in jih s kamenjem in hlodovino uspešno zaustavili. Med njimi je bila tudi sestra pred leti ugrabljenega dečka. Pri enem od ranjenih janičarjev je opazila, da ima na roki vtetovirano enako znamenje, kot ga je imela sama. V njem je spoznala svojega ukradenega brata. Ta je v živo skalo vsekal znamenje v obliki križa, kar naj bi pomenilo, da se Turki v te kraje ne bodo več vrnili. Znamenje pa je vidno še danes.

Lokalna kulinarika

Na kulinariko gornjega dela Baške grape je vplivala tirolska poselitev, spodnjega pa bližina Cerkljanske in Tolminske. Povsod so sejali predvsem pšenico in ajdo, v spodnjem delu tudi koruzo, sadili pa krompir, fižol, bob, zelje in repo. Živinoreja je bila omejena na govedorejo in prašičerejo, ki sta zagotavljali mleko in meso za kasnejšo predelavo v mlečne in mesne izdelke.
Nekatere lokalne jedi:

Frika

V začetku 20. stoletja so po skoraj vseh vaseh odpirali vaške mlekarne, kjer so mleko predelovali v sir in maslo. Sir je osnova za friko, eno značilnih jedi Baške grape. V gornjem delu jo pripravljajo samo iz polnomastnega sira, stopljenega na zaseki, jedo jo s kruhom. V spodnjem delu pa sir stopijo na špehu ali masti, jedo jo s polento.

Budla

Jed je značilna za kraje s tirolsko poselitvijo. Potrebujemo: ajdovo moko, enako količino zaseke, malo manj bele moke, kvas, mlačno vodo, sol. Obe moki zmešamo, zaseko raztopimo. Dodamo sol, vzhajan kvas in toplo vodo ter pripravimo redko testo. Zlijemo ga v pekač. Vzhajamo, pečemo eno uro. Jemo še toplo.

Budle

Jed je značilna za spodnji del Baške grape. Potrebujemo: krop, koruzno moko, ocvirkovo mast, sol, sladkor. Koruzni moki prilijemo krop in narahlo mešamo. Dodamo stopljeno ocvirkovo mast, sol, žličko sladkorja. Masa ne sme biti pregosta. Oblikujemo jo v večje kroglice in jih previdno vlagamo v vrelo vodo.. Ko priplavajo na vrh, so kuhane. Jed je sestavni del pustnega kosila. Zraven: suha rebrca, kislo zelje z ocvirki.

Koline, največji kmečki praznik

Značilni produkti kolin: želodec, mulce (slane krvavice), klobase, kožnate klobase, zaseka.

  • Želodec je najbolj zaželen produkt kolin. Zanj uporabimo najboljše svinjsko meso, neokajeno slanino in začimbe: česen, sol, poper. Z zmleto zmesjo napolnimo svinjski želodec, danko in mehur, ki po več mesecih dozorijo v hribovsko specialiteto (ponavadi junija v času košnje).
  • Mulce (slane krvavice), značilna lokalna jed, ki je še danes pogosto na zimskem jedilniku. Potrebujemo: zmes iz svinjske krvi, stopljene zaseke, pražene čebule, domače ajdove moke in začimb: mete, soli in popra, s katero napolnimo svinjska čreva. Takoj, ko so izdelane, jih skuhamo. Nazadnje jih še spečemo v pečici, da dobijo hrustljavo skorjo. V spodnjem delu Baške grape poznajo tudi sladke mulce, verjetno zaradi vpliva italijanske kuhinje med obema vojnama. Sladkost jim dajejo jabolka, palaj (sladka meta) in sladkor.
  • Zaseka: Potrebujemo: »slabše« svinjsko meso in »boljšo« slanino, začimbe: sol, poper, lovorovi listi, česen, brinove jagode. Kot zabela je zaseka krona večine jedi.

Dostopnost

Z VLAKOM iz smeri Nove Gorice in Jesenic. Vstopite in izstopite lahko na štirih železniških postajah, izhodiščih za:

  • Podbrdo - zgornji del in dostop do Črne prsti, Porezna, Petrovega Brda, Vrha Bače
  • Hudajužna - dostop do Porezna, Rodice, Kojce
  • Grahovo ob Bači - dostop do Rodice, Kotla, Kojce
  • Podmelec - dostop do slapa Sopota, na Kotel, Kobiljo glavo, v Kneške Ravne, na Šentviško Planoto

Z AVTOMOBILOM iz smeri:

  • Tolmina in Nove Gorice, v Bači pri Modreju odcep za Podbrdo,
  • Idrije in Cerkna, v Bači pri Modreju odcep za Podbrdo,
  • Škofje Loke preko Železnikov in Petrovega Brda,
  • Bohinjske Bistrice preko Soriške planine in Petrovega Brda.

Redne avtobusne povezave: Tolmin–Podbrdo–Tolmin, info: vozni red Nomago.
Najbližja letališča: Ljubljana, Trst, Benetke.

Javna prometna infrastruktura

Parkirišča

Javno parkirišče je urejeno na Kneži pri Domu puntarjev, v centru Podbrda nasproti trgovine in v vasi Stržišče. Manjši parkirni prostor za 3 do 4 vozila je v središču Klavž ob mostu čez potok Sopota. Parkiranje je mogoče tudi ob vseh štirih železniških postajah ter ob cesti, kjer je izhodišče za obisk slapa Sopota in izvira Dicova voda. Parkiranje na zasebnih zemljiščih, ob hišah ali travnikih ni zaželeno, v kolikor to ni dogovorjeno z lastniki. Parkiranje avtodomov in kampiranje izven urejenih avtokampov pa je strogo prepovedno in kaznivo. Obe uslugi ponuja Camp Šorli na Koritnici.

E-polnilnice

Na območju Baške grape sta vzpostavljeni dve polnilnici za električne avtomobile, ki sta v zasebni lasti:

  • pri gostilni »Brunarica Slap« ob glavni cesti Podbrdo–Petrovo Brdo,
  • v Kampu Šorli na Koritnici

Solarna klop

Namenjena je polnjenju mobilnih telefonov. Nahaja se v Podbrdu ob cesti na železniško postajo pred zdravstvenim domom.

Železniške postaje in postajališča

Železniška postaja Podbrdo

Cesta na železniško postajo se od glavne ceste skozi Podbrdo odcepi nasproti spomenika padlim. Potnikom namenja sanitarije, notranjo čakalnico, kartomat, parkirišča za avtomobile in urejena parkirna mesta za kolesa. Tu je tudi postajališče avtovlaka, ki skozi Bohinjski predor povezuje Bohinjsko Bistrico s Podbrdom, Mostom na Soči in Novo Gorico. Postaja je eno izmed izhodišč za trajnostno pohodništvo v celotnih Julijskih Alpah, saj omogoča dostop z vlakom v neposredno bližino gorskih ali planinskih tur (na Bohinjsko-Tolminske gore, na Porezen).

Železniško postajališče Hudajužna

Dostop je urejen po stranski asfaltirani cesti, speljani preko mostu čez reko Bačo. Postajališče ni zasedeno s prometnikom. Ob njem je omogočeno parkiranje koles in avtomobilov. Je eno najlepše ocvetličenih v Baški grapi. Poznano je kot eno od izhodišč za Črno prst, Porezen, Zakojco in Kojco.

Železniška postaja Grahovo ob Bači

Postaja je nekoliko odmaknjena od istoimenskega naselja. Do nje vodi cesta, ki se od lokalne ceste Grahovo ob Bači–Bukovo odcepi tik preden jo prečka železniška proga. Ima urejena parkirna mesta za kolesa in parkirišča za osebne avtomobile. Je eno od izhodišč za obisk Tematske poti Na svoji zemlji in za vzpon na Rodico, Kotel in Kojco.

Projektni partnerji: nastanitveni ponudniki in društva

Planinski dom Zorka Jelinčiča Črna prst
Stržišče 48, 5243 Podbrdo
+386 31 260 400, +386 5 3808 260
podbrdo73a@gmail.com
www.podbrdo.si
Planinski dom na Poreznu
Porezen 19, 5243 Podbrdo
+386 41 221 795
pd.cerkno@pzs.si
www.planinsko-drustvo-cerkno.si
Hiša Brdo Guesthouse
Grahovo ob Bači 71, 5242 Grahovo ob Bači
+386 69 760 960
rogerholliday@aol.com
sloveniaguesthouse.com
Camp Šorli Koritnica
Koritnica 61a, 5242 Grahovo ob Bači
+386 31 356 367
camp.sorli@gmail.com
www.camp-koritnica.com
Apartmaji Utrinek
Podbrdo 12, 5243 Podbrdo
+386 31 346 336,
info@apartmaji-utrinek.si
www.apartmaji-utrinek.si
Apartmaji Kikelj
Stržišče 22, 5243 Podbrdo
+386 31 687 084
barbara.kikelj@gmail.com
Hikers Hut Hišar
Trtnik 4, 5243 Podbrdo
+386 41 655 081
batzajla@gmail.com
www.batzajla.com/hikers-hut-hisar-hostel
Turistična kmetija »Pri Flandru«
Zakojca 1, 5242 Cerkno
+386 5 37 79 800, +386 31 288 142
info@kmetija-flander.si
kmetija-flander.si
Kulturni turizem
Kulturno tehnično turistično Društvo Baška dediščina
Stržišče 28, 5243 Podbrdo
+386 41 601 248
ktt.dbd@gmail.com
baskadediscina.si
Športni in zgodovinski turizem
Turistično društvo Podbrdo
Podbrdo 73A, 5243 Podbrdo
+386 31 405 835
info@ptrf.si
tdpodbrdo.si
Jaka Ortar s. p.
planinski in smučarski vodnik, interpretator
geografske pokrajine
Koritnica 16 b, 5242 Grahovo ob Bači
+386 41 512 841
guide.jaka@ortar.net
Občina Tolmin, 1. izdaja, Baška grapa 2025, 54 strani (Pdf 7.4 MB)

Pregledna karta

© 2018-2025. Planinska zveza Slovenije.