Gorske ture
Češka koča na Spodnjih Ravneh (1543 m)
Izhodišča, višinska razlika in čas vzpona:
Center Jezerskega (880 m), N 46.393204 E 14.500834, 663 m, 2 h
Planšarsko jezero (900 m), N 46.400890 E 14.522734, 643 m, 2 h
Parkirišče Ravenska kočna (1020 m), N 46.384626 E 14.536489, 523 m, 1 h 30 min
Kranjska koča na Ledinah (1700 m)
V macesnovem gozdičku ob vznožju najbolj jugovzhodnega ledenika v Alpah, ledenika pod Skuto, stoji Kranjska koča. V davnih časih so se na položnih meliščih in visokogorskih travnikih nad sedanjo kočo pasle ovce – od tod tudi domače ime Vadine. V drugi polovici 20. stoletja je bilo v poletnih mesecih pod severno steno Rink in Skute toliko snega, da je vznožje ledenika kar samo vabilo navdušene smučarje. Leta 1977 so kranjski planinci postavili kočo, da bi s tem klubom omogočili poletne treninge alpskega smučanja. Planinski dom je hkrati lepa samostojna tura, odlično izhodišče za zahtevne alpinistične vzpone v severnih stenah Rink, Skute, Trikota in Dolgega hrbta ter izhodišče za ture po zavarovanih poteh na Veliko Babo, Rinke in Mrzlo goro ali za prehod prek Jezerskega in Savinjskega sedla na Okrešelj v Logarski dolini. Izhodišče je dolina Ravenske kočne: najbolje je začeti pri Planšarskem jezeru in nadaljevati kar po tematski poti po dolini Ravenske kočne. Najlažje se boste do koče povzpeli po naravnih prehodih Lovske poti, ki je na izpostavljenih odsekih zavarovana z jeklenicami. Nekoliko krajša, a precej bolj strma in izpostavljena je Slovenska pot, ki že spada v kategorijo zelo zahtevnih poti (300 m). Vsekakor je veliko bolj primerna za vzpon kot za sestop. Razcep za Slovensko in Lovsko pot je pri tovornih žičnicah.
Izhodišče: Planšarsko jezero (parkirišče 890 m), N 46.400890 E 14.522734
Višinska razlika vzpona: 810 m
Čas vzpona: 2 h 30 min
Velika Baba (2127 m)
Dvojni vrh s pomenljivim imenom ima zaradi svoje edinstvene lege (zahodna stena in slemenitost sever-jug) povsem samosvoj karakter in drugačno logiko osvajanja kot vse ostale severne stene nad jezersko dolino. Celoten greben in vrh ležita na meji z Avstrijo, tako da ponujata res veličastne razglede na Koroško, Grintovce in jezersko dolino. Najlažji pristop in sestop vodi po Lovski poti do Kranjske koče in naprej na Jezersko sedlo, od koder se po strmem melišču spustite na avstrijsko stran. Romantični okljuki nas po bogatih travnikih pripeljejo v vršni skalni del, kjer nam bo v pomoč tudi nekaj jeklenic. Zelo izrazita je velika skalna izboklina, pod katero gre pot in je od daleč vidna kot "babji popek". Vrh je razgleden in izpostavljen. Če imate radi zelo izpostavljene grebenske poti, vam priporočamo grebensko krožno turo. S ceste se odcepite levo na parkirišču v Ravenski kočni in se takoj pričnete vzpenjati v smeri Golega vrha. Na Jenkovi planini zavijete desno in nadaljujete po romantičnem grebenu (posamezni macesni in rušje) do Male Babe (2018 m), kjer se prične izjemno izpostavljen greben brez umetnih varoval do vrha. Sestop prek Jezerskega sedla in Kranjske koče v dolino.
Pot s Kranjske koče pod Ledinskim vrhom direktno na Veliko Babo zaradi izjemne izpostavljenosti padajočemu kamenju povsem odsvetujemo.
Izhodišče: Planšarsko jezero (parkirišče 890 m), N 46.400890 E 14.522734
Višinska razlika vzpona: 1237 m
Čas celotne ture: 7 h
Storžič (2132 m)
Veličasten stožec zapira našo dolino na jugozahodu. V poletnih mesecih se na njegovih pobočjih pasejo številne črede ovc, pa vendar so njegova sicer travnata pobočja tako strma, da vzpon na ta lep dvatisočak mirno uvrščamo med resne gorniške ture. Z njegovega vrha bomo ob lesenem križu s pomočjo nazornih označb prepoznavali bližnjo in daljno okolico: od Kranja in Ljubljane prek Triglava in Velikega Kleka vse do Obirja in sosednjih Grintovcev. Za vzpon z jezerske strani se moramo zapeljati v dolino Podstoržič (parkirišče pri rampi ob vstopu v dolino), iz katere na vrh vodita dve poti. Lažja in najbolj obiskana je tista prek Bašeljskega sedla, ki nas vodi ves čas po gozdu mimo Praprotnikove lovske koče. Z Bašeljskega sedla lahko zavijemo na krajši ali daljši oddih v kočo na Kališču (20 minut). Pot naprej s sedla se strmo vzpenja v območju vzhodnega grebena vse do razglednega vrha. Bolj zahtevna in z jeklenicami zavarovana pot vodi prek Javorniškega sedla in Škarjevega roba na vrh. Za krožno turo priporočamo vzpon prek Javorniškega in sestop prek Bašeljskega sedla.
Izhodišče: deponija v Dolu (767 m), N 46.379945 E 14.445570
Višinska razlika vzpona: 1365 m
Čas celotne ture: 6-7 h
Grintovci (Dolgi hrbet, Skuta, Grintovec in Kočna)
Velikopotezna večdnevna grebenska tura po najvišjih vrhovih Grintovcev je zagotovo eden od vrhuncev osvajanja gora nad Jezerskim. Gre za resno visokogorsko turo po zelo zahtevnih zavarovanih poteh, kjer boste poleg gorniških izkušenj in dobre kondicije potrebovali tudi ustrezno opremo. Dobri planinski čevlji, čelada in samovarovalni komplet so nujni pripomočki. Na začetku sezone vam bo na trdih snežiščih zelo koristil tudi cepin. Najprimernejši čas za turo je od julija do septembra.
Prvi dan priporočamo vzpon do Češke koče; tako lahko drugi dan zgodaj začnete naporno turo. Preko melišč Spodnjih in Zgornjih Ravni se ogrejete za veliko bolj zanimivo nadaljevanje: zelo razgiban vzpon prek severne stene Grintovca do Mlinarskega sedla (2334 m). S sedla zavijete levo na greben, ki vas bo pripeljal na vrh Dolgega hrbta (2470 m). Sledi najlepši in najbolj izpostavljen del ture s stalnimi vzponi in spusti nad tisočmetrskimi stenami Dolgega hrbta in Trikota. Ko pridete na Štruco, vas čaka le še sprehod do najvišje točke tega dne, vrha Skute (2533 m). Prvi del sestopa proti Štruci je enak, potem pa namesto nazaj na greben zavijete na melišča Velikih podov. Sestop nadaljujete mimo novega bivaka pod Grintovcem do Cojzove koče na Kokrškem sedlu, kjer se okrepčate in prespite. Naslednje jutro zagrizete v strmine Grintovca z južne strani. Pot je tehnično nezahtevna, a je povsem izpostavljena soncu, zato bo rana ura res "zlata ura". Na vrhu Grintovca vam smerna plošča pomaga prepoznati vrhove na vseh straneh neba. Drugi del ture bo veliko bolj zanimiv in tudi tehnično zelo zahteven. Z vrha se spustite na severno stran in zavijete levo proti Kočni. Sledite naravnim prehodom mimo Dolške škrbine na začetek Dolcev, kjer vas čaka vzpon na greben izpostavljene stene Dolške škrbine, ki vas pripelje do križišča, kjer lahko odložite nahrbtnik, da se boste lažje splazili po znamenitem preduhu. Po zanimivem plazenju vas čaka le še lažje melišče in nekaj plezanja po od strel razdrapanem vrhu Kočne (2540 m). Na vrhu, ki je zelo izpostavljen, je komaj kaj prostora, pogled v jezersko dolino pa čudovit. Sledi sestop do križišča in naprej navzdol proti Češki koči. Do Zgornjih Ravni moramo biti pri sestopu zelo previdni, ker je pot ves čas izpostavljena in nevarno posuta z drobljivim kamenjem. Kot nagrada za veličastno turo vas čaka pod steno Kočne še eno najlepših melišč v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Predvideni časi posameznih etap:
1. dan: Jezersko - Češka koča (1 h 30 min)
2. dan: Češka koča - Dolgi hrbet - Skuta (3 h 30 min ) - Cojzova koča (skupaj 6 h)
3. dan: Cojzova koča - Grintovec (3h 30 min)-Kočna (1 h 30 min) - Češka koča (skupaj 7 h)
Veriga naših najvišjih vrhov omogoča različne kombinacije in smeri, zato vam z veseljem predlagamo še eno različico:
Jezersko - Češka koča (nočitev) - Kočna - Grintovec - Cojzova koča (nočitev) - Skuta - Rinke - Turski žleb - Okrešelj (nočitev) - Jezersko sedlo - Velika Baba ali Ledinski vrh - Kranjska koča - Jezersko.
Ferata Češka koča
Težavnost: E/CD; višina 300 m
Čas vzpona: 1 h 30 min
Ferata je z jeklenico zavarovana plezalna smer. Ferata Češka koča je prva športna ferata v slovenskih Alpah in je bila zgrajena leta 2015. Nova pot je speljana med že obstoječimi potmi in pod jeklenicami tovorne žičnice v prepadni steni pod Češko kočo. Smer poteka v severni steni in je primerna za vzpone v poletni sezoni od junija do septembra. Po njej se lahko vzpenjamo samo ob uporabi čelade, samovarovalnega kompleta in s planinskimi čevlji.
Za vzpon preko tako zahtevne smeri je potrebna precejšnja moč v rokah in plezalne izkušnje, saj so za napredovanje in varovanje nameščene samo jeklenice in nič umetnih stopov. Svetujemo vam, da vsaj prvi vzpon opravite v družbi gorskega vodnika, alpinista ali gorskega reševalca. Izhodišče za ferato Češka koča je dolina Ravenske kočne. Od tovornih žičnic naprej se držite poti proti Žrelu. Po petnajstih minutah je dobro označen odcep za ferato. Desno navzgor po melišču še 15 minut do začetka smeri, kjer je tudi informativna tabla. Začetek je strm in težak. Najtežje mesto je v prvem delu smeri, kjer se moramo povzpeti preko navpične plošče po vertikalni jeklenici. Sledi nekaj deset metrov po lažjem skrotju do udobne poti v rušju, ki nas privede pod zgornji del plezalne smeri. Drugo najtežje mesto predstavlja previs, ki nas privede še v navpične in gladke plošče. Če je smer preveč zahtevna, je izpod previsa zavarovan sestop iz ferate in nazaj na pot. Ko zmoremo zgornji previs, nas čaka do vrha le še odprto uživaško plezanje. 50 metrov pred koncem smeri je skrinjica z vpisno knjigo. Pot se konča le streljaj od znamenite planinske postojanke Češke koče.
