Zimske aktivnosti

Turno smučanje

Dovška Baba (1.891 m)

Lep razgled, prostrano vršno pobočje in gozdna cesta, ki v spodnjem delu olajša spust, so odlike Babe nad Dovjem. Naštete lastnosti privabljajo številne turne smučarje, ki se naužijejo lepih zavojev v mehki podlagi.

Izhodišče: iz vasi Dovje, proti vzhodu čez potok Mlinca
Težavnost: nezahtevno
Dolžina smuke: 6–7 km
Višinska razlika: 1.150 m
Čas hoje: 4 h 30 min

Od potoka Mlince po gozdni cesti naprej proti vzhodu mimo izrazite Blaščeve skale, ki jo opazimo na levi pri prvih serpentinah. Kmalu jo uberemo SZ navzgor čez senožeti in višje mestoma po gozdu, da skrajšamo velik cestni ovinek. Po njej kratko levo do novejše koče na senožetih Ravne, kjer se desno navzgor čez goličave odcepi naslednja bližnjica. Po njej do Lahovega prevala pod Belo pečjo, od koder se lahko povzpnemo po strmem gozdu ali nadaljujemo okrog po cesti (velik ovinek) na planino Dovška Rožca (1.652 m, pastirska koča). Dalje proti SZ čez goličave na vrh.

Spust poteka po smeri vzpona. Običajno smučamo okrog po cesti, se pa najdejo smučarske linije tudi po strmem gozdu v območju ceste, vendar je potrebna pazljivost zaradi snežnih plazov.

Kredarica (2.515 m)–Triglav (2.864 m), iz Krme

Triglavski smuk je bil nekoč tekmovanje v alpskem smučanju, celo z mednarodno udeležbo. Kasneje je izgubil tekmovalni značaj in je postal le množični turni smuk. Danes ga je nadomestil organizirani turni smuk s Kredarice. Ker Kredarica nudi za zimske razmere največje možno udobje, se večina zimskih obiskovalcev povzpne iz Krme in se v Krmo nazaj tudi spusti. Najbolj vešči se v dobrih razmerah vzpnejo še na Triglav, kar pa v snegu ni mačji kašelj.

Izhodišče: Kurja vas v dolini Radovne (dostop po cesti z Bleda ali Mojstrane)
Višinska razlika: 1.565 m + 350 m do Triglava
Dolžina smuka: 7,5 km
Težavnost: zahtevno
Čas hoje: 6–7 ur

Nadaljujemo po cesti v Krmo (cesta pozimi ni splužena) mimo Kovinarske koče na Zasipski planini ter dalje do Garaž (skladišče, zadnje koče v dolini). Od Garaž sledimo letni poti, ki zavije desno v gozd in se začne vzpenjati. Po začetni strmini stopimo na ravnico Pleša, ki ji sledi Vrtača in po krajšem vzponu še Polje. Na Polju zavijemo desno skozi ozko Travno dolino in na sončni polički zagledamo staro lovsko kočo za gričkom v levem delu pobočja, v neposredni bližini pa še novo pastirsko kočo. Od koče nadaljujemo na sever po ozki in strmi Travni dolini. Čez strm prag se povzpnemo na planotast svet pod Kalvarijo. S široke planote krenemo proti severozahodu, sprva zložno na pobočja vzhodno od nje. Višje zavijemo levo proti zahodu na vezni greben Kalvarija–Kredarica (pozor, plazovit teren). Po širokem veznem grebenu nadaljujemo proti severozahodu do Triglavskega doma na Kredarici.

Spust poteka po smeri vzpona. Prvi del spusta je dobro označen z zimskimi markacijami. Izjemno moramo biti previdni, saj je tu velika plazovna nevarnost. Nadaljujemo mimo lovske koče, Travne doline do Polja. Kadar ni nevarnosti plazov, pričnemo prečiti pobočja desno nad Vrtačo, takoj ko to dovoli teren. Kasneje pa si glede na količino snega, borovcev in ostankov snega izberemo najprimernejšo višino prečenja pod Draškimi vrhovi. Ko prismučamo do gozda, lahko nadaljujemo po plaziščih vse do izhodišča – Garaž in po cesti nadaljujemo mimo Kovinarske koče do Kurje vasi v Radovni.

Aljažev stolp Arhiv Turizem Kranjska Gora

Cmir (2.393 m), Begunjski vrh (2.461 m)

Krnica za Cmirom leži skoraj v osrčju najbolj obleganega predela našega gorskega sveta, vendar je poleti skrajno osamljena. Povsem drugače je pozimi ali pozno pomladi. Za Cmirom pa ob lepih dnevih za konec tedna smuča na desetine gornikov. Turni smuk po tej dolini je eden najboljših pri nas. Dolga, strma severna pobočja so privlačna tudi zato, ker omogočajo smuko celo do junija. Turo lahko podaljšamo do Staničevega doma, Kredarice ali celo na Triglav.

Izhodišče: Turkov rovt ob cesti v Vrata (900 m), kjer se cesta približa potoku Triglavska Bistrica. Tu stoji informacijska tabla o gozdni učni poti. Z nje se proti levi odcepi kolovoz, ki se nadaljuje na drugi strani potoka.
Cesta je običajno kopna od srede aprila. Če se za turo odločimo prej, je seveda dostop ustrezno daljši.
V zimskem času (od 15. 11. do 15. 4.) je cesta v Vrata zaprta, zato prehodimo še dodatnih 10 km po cesti iz Mojstrane.
Višinska razlika: 1.560 m, do Begunjskega Vrha naprej do Kredarice 1.615 m
Dolžina smuka: 3–5 km
Težavnost: zahtevno
Čas hoje: 7–8 ur

Omenjenemu kolovozu sledimo bolj ali manj naravnost navzgor. Nato se naša pot usmeri proti vzhodu, vmes pa se nekajkrat strmeje vzpne. Na vseh odcepih se držimo levo. Po slabi uri izstopimo iz gozda na prostrana melišča pod Cmirom. Po meliščih se je treba povzpeti tik pod vznožje Cmirove stene. Nadaljujemo po slabo uhojeni stezici med rušjem in po skrotju naravnost navzgor. Med vzponom si je zelo koristno zapomniti najprimernejši snežni jezik za smučanje ob povratku. Pod steno prečimo v levo do strmega pobočja med Spodnjo Vrbanovo špico ter Cmirom. Vzpenjamo se po desni strani do roba vodoravnega zatrepa doline na višini 2.000 m. Od roba zatrepa sledimo dnu doline med balvani, nato pa se bolj ali manj v vpadnici vzpnemo na enega izmed sedel. Za vrhunec se lahko povzpnemo na Begunjski vrh (2.461 m), obiščemo Staničevo kočo ali pa nadaljujemo pod stenami Rži navzgor do Kredarice (2.515 m).

Spust poteka po smeri vzpona. Vzhodna polovica je bolj sončna. Ob ugodnih razmerah prismučamo prav do roba gozda ali do ceste. Tura je po vsej dolžini izpostavljena plazovom, ob poledenelem snegu pa zdrsom. Zato je zlasti pozimi potrebna izredna previdnost.

Sankališče

Na smučišču v Mojstrani je sankanje zaradi varnosti smučarjev prepovedano. Sankališče je urejeno približno 300 m naprej od smučišča v smeri Jesenic. Nahaja se na travnatem pobočju, kjer upravljalec smučišča s teptalnim strojem pripravi teren za sankanje. Na levi strani je bolj položno, na desni strani pa nekoliko bolj strmo. Pri sankanju je potrebno biti previden, saj se zaradi trde snežne podlage lahko zgodi, da s sanmi pripeljemo preblizu ceste. Previdnost in pravočasno zaviranje zato nista odveč.

Smučišče in drsališče

Smučišče leži v pobočju na severni strani pobočja Mežakle in ob zadostni snežni odeji (možnost umetnega zasneževanja) lahko sezona traja tudi do tri mesece. Je smučišče lokalnega značaja in idealna priložnost, da se na njem nasmuča vsa družina. Poleg smučišča je še snežna plaža z barom, kjer se lahko okrepčamo. Smučišče ponuja tudi možnost nočne smuke. Tu deluje tudi lokalna smučarska šola, kar staršem omogoča brezskrbno uživanje na belih strminah, če se odločijo otroka predati v varstvo izkušenim smučarskim učiteljem.

Mojstrana nudi tudi storitve servisa smuči. Poleg smučišča je drsališče, ki ga upravlja lokalno športno društvo. Deluje v obdobju, ko so za to primerne temperature.

Tekaška proga

V Mojstrani se na nasprotni strani smučišča, na mojstranškem polju, nahaja tekaška steza. Steza je pretežno ravninska in zato dostopna širšemu krogu tekačev. Upravljalec smučišča uredi tekaško stezo s teptalnim strojem. Steza omogoča drsalno in klasično tehniko teka. Največkrat je urejena tako, da nastaneta daljši in krajši krog, včasih pa je urejen še kak dodaten prehod za še krajši krog. Gneče na stezi ni, zato lahko tečemo po mili volji. Nekaj kilometrov tekaške proge pa je urejene tudi v Zgornji Radovni. Prične se pri Gostilni Psnak, kjer se po napornem teku na smučeh lahko tudi okrepčamo.