Luče - Gnezdo sredi gora

Občina Luče se nahaja na severu Slovenije v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in obsega 110 km² površine. Središče občine je vas Luče, ki leži nad sotočjem Savinje in Lučnice, na nadmorski višini 522 m. V okolici so mala naselja in samotne kmetije. Krajino predstavlja hribovit in gorat svet z vmesnimi dolinami ob Savinji, Lučnici in Lučki Beli. Skoraj polovica površine občine je uvrščena v naravovarstveno območje Nature 2000.

Zaselki: Luče, Krnica, Podvolovljek, Podveža, Raduha, Strmec, Konjski Vrh

Najnižja točka: 450 m

Najvišja točka: 2350 m

Število prebivalcev (na dan 24. 6. 2019 na podlagi CRP): 1521

Več informacij: https://www.luce.si/

Posebnosti

Dolina Bele

Dolina Bele je nastala ob prelomnici, ki poteka iz Bistriške doline preko Presedljaja proti Podvolovljeku. Po dolini teče potok, ki si je na enem delu utrl strmo sotesko Lonci. V strmih stenah zgornjega dela doline občasno gnezdi par orlov, v bukovem gozdu, ki prekriva pobočja, pa so ugodne razmere za življenje redkih ptic, med drugim detlov in sov. Zaradi naštetih razlogov je bila dolina Bele zavarovana kot ornitološki rezervat.

Pogorje Rogatca

Pogorje Rogatca je sestavljeno iz štirih vrhov: Kranjska Reber, Kašni vrh, Lepenatka in Rogatec. Rogatec je eden najlepših razglednih vrhov v Sloveniji, v njegovem podnožju je kratka soteska v Riharskih potokih s slapom Cuc.

Trbiška zijalka

Jama se nahaja na desnem bregu Savinje, ob pohodniški poti, ki vodi do Igle. Dolga je 237 m in globoka 30 m. V jami je bogata speleofavna, med drugim tudi endemski hrošček, Orotrechus lucensis, zato je jama zaprta, ogled je možen le z jamsko opremo.

Erjavčeva jama

Leži na desnem bregu Savinje, dolga je 599 m in globoka 91 m. Jama je zanimiva predvsem zaradi bogate speleofavne, razvejanega sistema rovov in sifonskega jezera. Skozi zunanji del jame vodi stara pešpot med Lučami in Solčavo – ta del jame si je možno ogledati tudi brez baterijske svetilke. V jami so zanimivi sedimenti, našli pa so tudi kosti jamskih medvedov ter predstavnike redkih hroščev in netopirjev. Jama ima status naravne vrednote državnega pomena in je zavarovana kot naravni spomenik.

Snežna jama

Snežna jama se nahaja na jugozahodnem pobočju Raduhe, na nadmorski višini 1556 m. Dolga je več kot 1300 m, več kot 800 m jame pa je urejene za turistični obisk. Je najvišje ležeča jama v Sloveniji, urejena za turistični obisk, stara pa je 10 milijonov let. Posebnost jame so večni led v Ledeni dvorani, jamsko mleko – malgonit in lepo kapniško okrasje. Zaradi lepot jame ter vodenja ob siju karbidne svetilke, je obisk jame nepozabno jamsko doživetje.

Savinja

Reka Savinja je od izvira do Ljubnega zaščitena kot naravni spomenik. Čista voda reke Savinje poleti ponuja možnost ohladitve ter športnih aktivnosti.

Igla in Presihajoči studenec

Legenda pravi, da je nekoč v Savinjski dolini živela ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na Veži, v Savinji pa je prala perilo. Nekega dne je z iglo šivala srajco. V grobem platnu se je igla zlomila in v jezi jo je vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg ter tam ostala do danes.

Ob cesti iz Luč proti Logarski dolini stoji na levem bregu reke Savinje mogočen skalni obelisk Igla, ki je nastal z delovanjem erozije in preperevanja. Ta vitek, 50 metrov visok skalni stolp, je ime dobil zaradi ozke špranje v njegovem boku, skozi katero je do izgradnje ceste leta 1894, vodila edina pot proti Solčavi in Logarski dolini. Domačini so jo poimenovali šivankino uho. Igla spada med najbolj znane, najslikovitejše in največje skalne obeliske v Sloveniji in je razglašena za naravni spomenik.

Ob vznožju Igle, na levem bregu Savinje, izvira Presihajoči studenec. To je ena naših najbolj znanih zaganjalk, studencev, katerih pretok se spreminja.

Nad izvirom, ki leži tik ob cesti, se dviga strmo pobočje. Tod nekje se v globinah skalovja skriva podzemeljska votlina. Vanjo se nataka voda in dokler se ne napolni, je presihajoči studenec suh. V trenutku, ko se podzemeljska votlina napolni z vodo, se ta po principu natege pretoči v izvir. Med podzemeljsko votlino in izvirom je ozek, kolenasti cevi podoben rov, po katerem se pretaka voda. V zelo kratkem času se suha prodnata kotanja napolni do vrha in voda pod cesto odteče v Savinjo na drugi strani ceste. Takšno stanje traja le nekaj minut, potem pa se brez očitnega razloga betonska kotanja začne prazniti, dokler se spet ne pokaže prodnato dno. Za ogled pojava je potrebne nekaj potrpežljivosti. Ob normalnem vodostaju se cikel ponovi vsakih deset do dvajset minut in prav to izviru daje poseben čar.

Presihajoči studenec je zaradi obnovljene ceste vklenjen v votlinico. Le redko lahko vidimo njegovo delovanje, saj je odvisno od količine vode. Najbolje je, da si ta izredno redek naravni pojav ogledamo v obdobju, ko ni prevelikih padavinskih ekstremov. Igla in Presihajoči studenec sodita med naše starejše naravne spomenike, saj sta zavarovana že od leta 1948.

Območje Kamniško-Savinjskih Alp

Ko stopamo v območje Kamniško-Savinjskih Alp, pridemo najprej na planotast svet na višini okrog 2000 m (Raduha, Križevnik, Veliki vrh, Dleskovec, Deska, Lučki dedec). Na nepropustni kamniti podlagi so nastale kotline in doline in na njih planinski pašniki (Korošica, Loka, Javorje). Planotast apnenčast svet je ustvaril raznovrsten mikrorelief, na katerem se je razvila bogata visokogorska vegetacija. Na planini Vodotočnik je majhno jezero, nad oblimi vrhovi pa mogočno kraljuje najvišji vrh Ojstrica.

Lokalna kulinarika

Obrnjenk: jed iz suhopražene ajdove ter pšenične moke, prelite z vrelim mlekom, s smetano ter z maslom in malo soli. Ta jed je bila v preteklosti, skupaj z belo kavo, glavna hrana lučkih »vlcerjev« v planini. Danes vam jed na kmečkih turizmih ponudijo s kislim mlekom, v priznani restavraciji pa kot predjed z ocvirki, jajcem ter jogurtovo peno.
V lučki kulinarični dediščini se pojavljajo še mohot, lučki masunek ter znani Zgornjesavinjski želodec. Jedilnike pogosto popestrijo domače marmelade in sokovi ter zeliščni čaji. Gospodinje ob obari postrežejo različne vrste žgancev, za sladico pa pripravijo buhteljne, krafelce, štruklje, žlinkorfe s sladkim kruhovim nadevom ter slane (ocvirkova) in sladke potice.

Lučko moško ljudsko petje na »treko in štrto«

Ljudsko moško petje na »treko in štrto« je v Lučah (in tudi po vsej Evropi) edinstveno. Način petja je sledeč: eden od pevcev začenja naprej, nekaj jih gre čez osnovni napev v intervalu terce, hkrati spodaj dodajo prvi bas in drugi bas. Ob zaključkih fraz dodajajo okrasek, pri čemer se nekateri glasovi povzpnejo čez vodilni glas kot tretji glas nad njim (treka) in drugi še čez kot četrti glas nad vodilnim (štrta). Takšen način petja je v Lučah ohranjen vsaj stoletje in ponosni smo, da jih tudi danes v precej obseženem sestavu lahko slišimo na raznih prireditvah v kraju in po vsej Sloveniji. Ponosni smo, da je ta posebna zvrst ljudskega petja vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.

Dostopnost in mobilnost v kraju

Lastni prevoz

Luče je vas v Zgornji Savinjski dolini, do katere je možno z osebnim vozilom dostopati iz treh strani. Iz Ljubljane je možen dostop preko Kamnika in nato preko prelaza Volovljek. Iz Celja je možen dostop po Savinjski dolini, z avtoceste – izvoz Šentrupert preko Mozirja in naprej po dolini do Luč. Iz Avstrije je možne dostop preko Pavličevega sedla, nato skozi Solčavo in v Luče. Najbolj priljubljeno prevozno sredstvo med turisti je avtomobil, med poletnimi meseci pa tudi motor ali kolo.

Javni prevoz

Avtobusna linija: Luče–Celje–Luče
Avtobus na relaciji Luče–Celje–Luče vozi večkrat dnevno. V času šolskega pouka so povezave pogostejše kot v preostalem letu, zato je potrebno predhodno preveriti vozni red na spletni strani https://www.nomago.si/avtobusne-vozovnice/vozni-red.

Avtobusna linija: Luče–Ljubljana–Luče
Avtobus vozi na relacij Luče–Ljubljana–Luče (preko Mozirja) v času šolskega pouka štirikrat tedensko. Podroben vozni red je dostopen na spletni strani https://zgornjizavratnik.com/studentje-dijaki-vozni-red/.

Mobilnost v kraju

V Lučah se lahko peš sprehajate po urejenih javnih površinah. Izven naselja so urejene planinske in pohodniške poti. Za izlete s kolesi je možno najeti gorska kolesa pri lokalnih ponudnikih.

Parkirišča

V centru vasi je precej javnih parkirišč, vendar je za daljše parkiranje bolje izbrati parkirišče na vhodu v vas – Hočevarjeva njiva ( N 14.74860 E 46.35478).

• Center Luč: V središču kraja ( N 46.35629 E 14.74406) je urejeno osrednje parkirišče ob občinski stavbi pred TIC-om. Na vstopu v Luče iz smeri Celja ( N 46.35479 E 14.7486) je urejeno parkirišče, ki je namenjeno daljšemu parkiranju in je tudi izhodiščna točka za gorske ture proti Raduhi.
  Na izhodiščih planinskih tur je možno parkirati ob občinskih cestah. Pri tem je potrebno paziti, da se ne ovira prometa na cesti, in upoštevati, da se ceste uporabljajo tudi za tovornjake z lesom.
• Pod Loko: Ob občinski cesti ( N 46.40344 E 14.75743) je možno parkirati osebni avto. Od tu je izhodišče za planinske ture proti Raduhi.
• Podvežak: Ob občinski cesti ( N 46.33205 E 14.67230) je urejeno parkirišče. Od tu je izhodišče za planinske ture proti Ojstrici.
• E-polnilnica: V centru Luč ( N 46.35600 E 14.74388) je za goste lokala postavljena E-polnilnica za osebne avtomobile in kolesa.
  V izgradnji je še ena javna E-polnilnica za osebna vozila ( N 46.35433 E 14.74417), ki bo postavljena predvidoma do konca leta 2019.

Partnerski gostinski objekti in koče

Pomembni naslovi

Zemljevidi in vodiči:

• Grintovci – 1 : 25 000,
• Kamniško-Savinjske Alpe – 1 : 50.000,
• Kamniško-Savinjske Alpe, Izbrane pohodniške poti – 1 : 50.000,
• Luče – 1:35.000,
• Vodnik Kamniško-Savinjske Alpe,
• Slovenska planinska pot – I. del,
• Plezalni vodnik Robanov kot.