Jezersko - kjer je narava najlepša

Arhiv TIC Jezersko

Občina Jezersko meri 68,8 km2. Glavno naselje Zgornje Jezersko leži na nadmorski višini 906 m v osrednjem delu vzhodnih Karavank tik ob meji z Avstrijo in tvori specifično naselbinsko območje, kjer se prepletajo vplivi s koroške in gorenjske strani. Skozi središče kraja teče ena pomembnejših prometnih povezav: pot skozi slikoviti svet kopastih Karavank in mogočnih Kamniško-Savinjskih Alp so ob Kokri in Jezernici ter naprej čez prelaz Jezerski vrh in dolino Bele utrli že v rimskih časih. Spodnje Jezersko sestavlja več zaselkov in samotnih kmetij v ozki dolini reke Kokre. Jedro naselja je gručasti zaselek Spodnji kraj ob sotočju Kokre in Jezernice.

Naselji: Spodnje Jezersko in Zgornje Jezersko
Najnižja točka: 694 m
Najvišja točka: 2558 m (Grintovec)
Število prebivalcev (2017): 627

Več informacij o Jezerskem: http://www.jezersko.info

Posebnosti

Zdravilna klima

Gorniška vas Jezersko leži v alpski dolini med vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Dolino obdajajo prostrani gozdovi iglavcev in listavcev ter travniki, pašniki in bistri gorski potoki. Kar 64,6 % celotne površine občine spada v zaščiteno območje Natura 2000. Prisotna vegetacija s klorofilno zeleno barvo skupaj z mokrišči blagodejno vpliva na počutje ter dihalne poti in oči, zato je bil kraj priznan kot klimatsko zdravilišče, v vasi pa je delovala bolnica za zdravljenje očesne tuberkuloze.

Krajina, geologija in biodiverziteta

Na sprehodu skozi pokrajino obiskovalec hitro opazi, da hodi po dnu tipične ledeniške doline v obliki črke U in na vsakem koraku srečuje zapuščino ledenika, kot so balvani in značilne morene. Vsenaokrog ga obdajajo fascinantni pogledi na gorsko kuliso. Ravno na Jezerskem najdemo tako najmlajšo kamenino, lehnjak, kjer ta v lehnjakotvornem izviru nastaja pred našimi očmi, kot tudi najstarejšo kamnino iz obdobja devona, ki je nastala pred 400 milijoni let. V vegetaciji ekonomsko pomembno mesto zaseda visokogorski jezerski macesen, ki je počasne rasti in izjemne kakovosti. Svojevrsten pečat krajini prispevajo edinstvene jesenove meje, starodavne ločnice med kmečkimi posestvi, ki regulirajo namočenost tal, ščitijo pred vetrom in živalim priskrbijo udobno steljo. Na Jezerskem zaradi velikega števila višinskih pasov (700 m - 2500 m) uspeva preko 1000 rastlinskih vrst: 53 izmed njih je zavarovanih, 20 pa endemitov ožjega ali širšega območja. Ob ostalih živalih srečamo tipične alpske vrste, kot so gams, kozorog, belka, ruševec, veliki petelin, planinski zajec in planinski močerad.

Stoletne jezerske domačije

Posebno bogastvo kulturne dediščine so gotovo v prvotni podobi ohranjene domačije, unikatna arhitekturna zapuščina naših prednikov, ki je nastajala od 16. stoletja naprej. Njihova skrbno izbrana lega priča o tem, da so bile pretežno zgrajene na obali nekdanjega velikega ledeniškega jezera. Danes te domačije živijo od gozdarstva, turizma, ovčereje in živinoreje, postajajo spet samozadostne in vse več jih sledi smernicam ekološke pridelave.

Avtohtona jezersko-solčavska ovca

Jezerjani smo ponosni na avtohtono jezersko-solčavsko pasmo ovce. Ovca je plodna vse leto, oskrbuje nas s kvalitetno volno in mesom, njena značilnost pa je precejšnja odpornost na bolezni in ostrejše vremenske razmere. Vzrejni center plemenskih ovnov se nahaja na ekološki domačiji Kovk. Odlično rejsko delo se odraža z odlikovanji z mednarodnih razstav - prvo odlikovanje je že iz leta 1850, ko je bila pasma v Parizu tudi uradno priznana.

Zdravilna mineralna voda jezerska slatina

Izvir te zdravilne vode v svojih opisih prvi omenja znameniti slovenski raziskovalec in polihistor Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju. Jezerska slatina vsebuje veliko kalcija in manganove ter amonijeve snovi, po vsebnosti ogljikovega dioksida pa prednjači med slovenskimi izviri. Uživanje se posebej priporoča bolnikom, obolelim na srcu in ožilju, odlično vpliva tudi na prebavo, priporočljiva dnevna količina je 2 decilitra. Širšo uporabo jezerske slatine zasledimo z razcvetom jezerskega turizma, ko so jo stregli hotelskim gostom in v restavracijah ob vsakem obroku - praksa, ki so jo v zadnjih letih ponovno začeli izvajati turistični ponudniki na Jezerskem.

Ledenik pod Skuto

Velja za ledenik z najbolj jugovzhodno lego v Alpah in je poleg danes manjšega triglavskega edini preostali ledenik v Sloveniji. Nastal je v zgornjem delu nekdanjega veliko obsežnejšega ledenika, ki se je pred 10.000 leti valil izpod Skute proti Jezerskemu in je na svoji poti ustvaril slikovito ledeniško dolino Ravenske kočne. Do danes se je ohranil predvsem zaradi ugodne lege, saj leži v povsem osojni krnici pod stenami Skute in Rinke. Ledenik se nahaja na nadmorskih višinah od 2010 m do 2120 m, debelina ledu je od 7 do 12 m. Površina ledenika se je s 3 ha ob začetku meritev (1948) skrčila na najmanjšo; 0,7 ha, leta 2007, leta 2017 pa je ledenik meril 1,7 ha.

Jezerska planinska pot

Jezersko planinsko društvo je že leta 1972 vrhove in planinske koče okrog doline povezalo v krožno transverzalo in izdalo dnevnik. Skozi desetletja je priznanja za prehojeno pot dobilo stotine navdušenih obiskovalcev in obiskovalk, v letošnjem letu (2018) pa je s prenovo knjižice v vodič in izdajo tudi v angleškem jeziku jezerska planinska pot končno dostopna tudi obiskovalcem in obiskovalkam iz tujine. Pot povezuje 15 vrhov in 5 planinskih koč, dolga je prek 100 km in premaga 10000 m višinske razlike.

Lokalna kulinarika

Jezerska kulinarična dediščina vam nudi dve izvirni doživetji, ki jih ne morete poskusiti domala nikjer drugje: prvo je tipična pastirska jed masunjek, narejena iz smetane in ajdove moke, druga je bula, iz kruha, jajc, mesa, smetane in začimb spečena velikonočna poslastica, za katero ima vsaka jezerska hiša svoj recept. Zajtrke in malice si lahko obogatite z lokalnimi produkti: jezerskimi mlečnimi izdelki, suhimi mesninami, marmeladami, medom, zeliščnimi čaji in sirupi, lokalnega izvora pa so tudi nekatere mesne specialitete (pečena jagnjetina, postrvi in divjačina) ter gobje specialitete. Gostinski ponudniki vam ob tem nudijo jedi slovenske kulinarične tradicije (enolončnice, žganci, žlinkrofi, potica, buhteljni, flancati, domač kruh) ter dobrote, ki so se udomačile v tem prostoru skozi stoletja sobivanja s sosedi (sirovi štruklji, zrezki, pečenke, golaž, kruhovi cmoki, testenine itd.). Dobrote in specialitete lahko pospremite z domačimi likerji in jezersko slatino.

Dostopnost in mobilnost v kraju

Lastni prevoz

Jezersko je v ledeniški dolini skrita dolina, do katere lahko pridete z dveh strani. Če prihajate s slovenske strani, se peljete mimo Kranja in Preddvora in nadaljujete po dolini Kokre ter naprej do vasi Jezersko. Z avstrijske strani do Jezerskega lahko pridete skozi Železno Kaplo in preko mejnega prehoda Jezerski vrh. Najbolj priljubljeno sredstvo prevoza med turisti je avtomobil, med poletnimi meseci pa tudi motor ali kolo. Pot s slovenske strani vam popestri slikovita soteska Kokre, razgibana cesta in panoramski razgledi pa vas nagradijo za prihod z avstrijske strani.

Javni prevoz

Avtobusna linija Kranj-Jezersko: avtobus pelje od glavne avtobusne postaje v Kranju do centra vasi (postajališče Jezersko Kazina) in naprej v Ravno (postajališče Jezersko Štular). Povezave so precej redke, zato pred prihodom/odhodom preverite vozni red (www.alpetour.si).


Železniške povezave: z vlakom lahko pridete do Kranja, nadaljevati pa morate z avtobusom (www.alpetour.si).
Letalo: letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je od Jezerskega oddaljeno le 30 km. Z letališča greste z avtobusom do Kranja in od tu do Jezerskega; lahko pa seveda najamete avto ali vzamete taksi.

Mobilnost v kraju

Po vasi se lahko gibate peš po številnih pešpoteh in neprometnih makadamskih cestah, ki so razvejane po celi vasi, ali pa si sposodite gorska ali električna kolesa pri lokalnih ponudnikih oziroma v turistični pisarni.

Parkirišča

Na Jezerskem so javna parkirišča v centru vasi, ob Planšarskem jezeru, na začetku tematske poti in višje v dolini Ravenske kočne. Spodbujamo vas, da avto pustite čim nižje v dolini in se tur lotite peš: doživetje bo bogatejše, pa tudi narava vam bo hvaležna. Izven javnih parkirišč se gibljete na zasebnih zemljiščih, kjer parkiranje ni zaželeno.

  • Center Jezerskega: v središču kraja se ureja osrednje parkirišče ob občinski stavbi, trenutno pa se uporablja zemljišče na mestu nekdanjega hotela Kazine (označeno le z informativno tablo). ( N 46.393204 E 14.500834)
  • Planšarsko jezero ( N 46.400890 E 14.522734) in začetek tematske poti ( N 46.400957 E 14.524955): okrog jezera in na začetku tematske poti je več parkirnih površin, tu je tudi glavno izhodišče za vse ture v Ravenski kočni.
  • Ravenska kočna ( N 46.384626 E 14.536489): parkirišče je najvišja točka v dolini, ki je trenutno še odprta za promet: če res morate, lahko kot izhodišče za ture v Ravenski kočni uporabite tudi to.

V Komatevri, Dolu in dolini Podstoržiča ni javnih parkirišč. V kolikor se vseeno odločite za dostop z avtom, ga lahko pustite na naslednjih mestih:

  • Komatevra: deponija na desni strani ceste, 400 m za kamnolomom lehnjaka ( N 46.400865 E 14.466738).
  • Dol in Podstoržič: deponiji pred zapornicama na začetku dolin Podstoržič ( N 46.379945 E 14.445570) in Zabukovec ( N 46.382150 E 14.445028).

Partnerski gostinski objekti in koče

Partnerji družine Gorniških vasi na Jezerskem z veseljem ustrežejo potrebam pohodnikov, planincev, smučarjev in ljubiteljev drugih aktivnosti v gorskem okolju. Poleg zgodnjega zajtrka, informacij in svetovanja o turah, pomoči pri najemu opreme ali posredovanju gorskih vodnikov vam lahko ponudijo tudi pristno kulinarično izkušnjo, ki vključuje lokalne produkte.
Člani Planinske zveze Slovenije in partnerskih zvez lahko tudi izven planinskih koč koristite 10 % popusta na nočitve (ugodnost lahko uveljavljate z veljavno člansko izkaznico).

Češka koča
N 46.369855 E 14.535936
PD Jezersko
Odpiralni čas: odprta vsak dan od sredina junija do konca septembra; ob vikendih odprta od prvega maja do sredine junija.
Kapaciteta: 53 ležišč (sobe 33, skupna ležišča 20) Zimska soba: 6 ležišč*
+ 386 40 28 33 00
ceskakoca.si@gmail.com
http://jezersko.info/koca.html
https://www.facebook.com/CeskakocaJezersko
Kranjska koča na Ledinah
N 46.370520 E 14.549344
PD Kranj
Odpiralni čas: vsak dan od sredine junija do konca septembra
Kapaciteta: 45 ležišč (sobe) Zimska soba: 3 ležišča*
* Vsakršna uporaba ognja v zimskih sobah je nezaželena: les prehitro gori in nesreča nikoli ne počiva.
+386 (0)31 309 600
pdkranj@pzs.si
http://pdkranj.si/postojanke/kranjska-koca-na-ledinah
https://www.facebook.com/kranjskakocaledine

Gostišče ob Planšarskem jezeru
N 46.403906 E 14.515622
Zgornje Jezersko 125a
4206 Zgornje Jezersko
+386 (0)4 25 41 060
+386 (0)41 762 636
gostisceobjezeru@siol.net
www.gostisceobjezeru.si
Turistična kmetija Šenkova domačija
N 46.408056 E 14.520745
Zgornje Jezersko 140
4206 Zgornje Jezersko
+386 (0)31 777 188 ali +386 (0)41 777 188
polona.karnicar@siol.net
www.senkovadomacija.si
Turistična kmetija Ancel
N 46.394549 E 14.528624
Zgornje Jezersko 151
4206 Zgornje Jezersko
+386 (0)4 254 11 46
+386 (0)41 589 194
info@ancel-muri.net
www.ancel-muri.net

Hostel/kamp Stara pošta
N 46.402556 E 14.506653
Zgornje Jezersko 124
4206 Zg. Jezersko
+386 (0)70 542 123
info@kamp-jezersko.si
www.kamp-jezersko.si

Turistična agencija Raj Jezersko d.o.o.
N 46.390723 E 14.493683
Zgornje Jezersko 28a
4206 Zgornje Jezersko
+386 (0)31 203 930
info@feelgreen.si
www.feelgreen.si

Pregledna karta