Lažje pohodne poti
Goli vrh (1788 m)
Najboljši razglednik nad jezersko dolino leži na meji z Avstrijo, med Babami in Jezerskim vrhom. Pot na Goli vrh je sicer strma, a tehnično lahka in nikjer izpostavljena. Ves čas poteka v objemu gozda, tako da je vabljiva v vseh letnih časih, tako v poletni vročini kot v najhujši zimi, ko drugod grmijo plazovi. Parkirate lahko ob Planšarskem jezeru, od koder se po spodnjem delu tematske poti sprehodite do manjšega parkirišča v Ravenski kočni, kjer zavijete levo ter zagrizete v strmine južnega pobočja. Po dobri uri pridete na sedlo in travnike Jenkove planine, kjer se pot razcepi. Desno zavije proti Veliki Babi, vi pa greste levo mimo pastirske koče, strmo navzgor proti vrhu. Kot nam že ime pove, je vrh gore gol in travnat. Z njega se odpira izjemen razgled na severno steno Grintovcev, celotno jezersko dolino, Stegovnik, Storžič, Karavanke, Triglav, južno Koroško z Obirjem pa vse do Pece in Raduhe. Na vrhu stoji tudi lep macesnov križ. Za sestop do Jenkove planine lahko uporabite tudi pot po avstrijski strani do gozdne ceste, ki vas v krogu privede nazaj do pastirske koče in naprej v dolino.
Izhodišče: Planšarsko jezero (890 m) N 46.400890 E 14.522734
Višinska razlika vzpona: 898 m
Čas celotne ture: 4 h
Pristovški Storžič (1795 m)
Pristovški Storžič je še en čudovit razglednik na avstrijsko-slovenski meji. Vrh in celotna pot sta na avstrijski strani, a to od leta 2004 ni več nobena ovira. Peš se lahko odpravite že od Planšarskega jezera mimo cerkve sv. Andreja, Šenkove domačije in proti Štularju, kjer vas na glavni cesti pričaka označen odcep za staro pot na Jezerski vrh. Po markirani poti nadaljujete do mejnega prehoda na Jezerskem vrhu, če imate časa manj, pa se do mejnega prehoda lahko pripeljete z avtom. Parkirate lahko na slovenski ali avstrijski strani. Tokrat pot označujejo tipične avstrijske markacije (zastava) in rumene smerne table. Za vzpon priporočamo krajšo in zahtevnejšo levo pot, ki se začne v območju gozdne ceste, nadaljuje prek skalnatega sedla na severozahodno senčno pobočje, kjer se na vršni greben povzpnete ob jeklenicah. Vršni greben je položen, a mestoma zelo izpostavljen. Enako tudi vrh, na katerem stoji mogočen kovinski križ z napisom še iz nekih čisto drugih časov. Krasen razgled seže čez Koroško in Kranjsko, od Grintovcev prek Karavank in vse do Julijskih Alp. Za sestop priporočamo lažjo in malo daljšo krožno pot prek Pasterkovega vrha in Skalarjeve planine nazaj na mejni prehod.
Izhodišče: Planšarsko jezero (890 m), N 46.400890 E 14.522734
Višinska razlika vzpona: 905 m
Čas celotne ture: 4-6 h
Virnikov Grintovec (1654 m)
Samostojen vrh v verigi Karavank se dviga nad središčem vasi in zapira jezersko dolino na severozahodu. Je geološko najbolj fascinantna gora nad Jezerskim: ob njegovem vznožju najdemo lehnjak, kamnino, ki nastaja dobesedno pred našimi očmi, gora pa je koralni greben, ki je nastal pred več kot 400 milijoni let. Tokrat je vaše izhodišče farna cerkev svetega Ožbolta. Pot vas odpelje mimo župnišča in Žmitkove kmetije po strmem gozdu do Zagradišča. Z manjšega sedla se lahko na hitro povzpnete na Žmitkov špic (20 minut tja in nazaj) in nato nadaljujete po zložni gozdni cesti, s katere bo treba ponovno strmo navzgor. Po dobri uri hoje nas razveseli lep travnik na sedlu Žingarc (1345 m), do katerega pripelje tudi steza iz sosednjih Kort na avstrijskem Koroškem. Nadaljujemo po strmi poti proti skalnemu grebenu. Vršni greben ponuja čudovit razgled, vendar moramo biti ves čas zelo pozorni, ker je pot mestoma izpostavljena. Vršna travnata pobočja so še posebej nevarna v zimskem času, ko zapade svež sneg ali ko je pot pomrznjena in ledena. Tudi tokrat bomo nagrajeni s čudovitim razgledom na hribe in doline vsenaokrog, še posebej lep je pogled na mogočno ostenje Kočne z nekdaj najvišjim slovenskim slapom Čedco. Previdnost ob sestopu ne bo odveč.
Izhodišče: center Jezerskega (880 m), N 46.393204 E 14.500834
Višinska razlika vzpona: 744 m
Čas celotne ture: 4 h
Štegovnik (1692 m)
Posebnež in samotar na zahodu doline, med Košuto in Storžičem, ki poleg lepih razgledov ponuja tudi pot skozi naravno okno. Od Kanonirja sledimo cesti do razcepa v Dolu, kjer zavijemo desno in avto pustimo na deponiji pred zapornico; po cesti nadaljujemo do odcepa markirane poti za Štegovnik. Pot se po vlakah vzpne do Močnikovega sedla in nato po stezi nadaljuje do prevala nad Fevčo. S prevala se vzpnemo po strmi poti do vrha, kjer je skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Priporočamo nadaljevanje po grebenu proti jugu, kjer nas pot na sestopu pelje skozi slikovita naravna okna. S sedelca med Štegovnikom in Malim Javornikom sestopimo po označeni poti do ceste in se po njej vrnemo na izhodišče.
Izhodišče: parkirišče pred zapornico v Dolu (767 m), N 46.382150 E 14.445028
Višinska razlika vzpona: 925 m
Čas celotne ture: 5 h
