Sprehajalne in lažje pohodne poti
Triglav in severna stena
Kjer se cesta v dolini Vrata konča, je od parkirišča le 200 m do Aljaževega doma (1.015 m).
Tu je najpomembnejše izhodišče za številne vzpone na Triglav, Škrlatico, Stenar itd. Za Slovence ima Triglav (2.864 m) od nekdaj simbolni pomen, od osamosvojitve države naprej pa še posebej. Po njem se imenuje tudi edini slovenski narodni park. Triglav je pogost cilj planincev in je dostopen iz dolin Vrata, Kot in Krma, iz Trente, s Pokljuke in iz Bohinja.
Triglavsko severno steno uvrščajo med najmogočnejše stene v Alpah. Mogočen vtis naredi predvsem zaradi širine (3 km) in višine (okrog 1.000 m). Največja višinska razlika je okrog 1.200 metrov, povprečna nagnjenost pa znaša 45 stopinj. Steno v navpični smeri prekinjajo stebri in grape, po katerih potekajo številne alpinistične smeri. Med najbolj znanimi so Slovenska smer, Nemška smer in najmogočnejši Centralni steber. Najdaljša plezalna smer poteka iz doline do vrha Triglava. Prvič je steno leta 1890 preplezal trentarski lovec Berginc po Slovenski smeri. Med alpinisti so posebej čislane smeri preko Čopovega stebra, Sfinge in Zlatorogovih polic.
V zahodnem delu stene je ob geološkem prelomu najnižja točka, prelaz Luknja (1.758 m), starodaven prehod med dolinama Save in Soče.
Jezero kreda
To je idilično jezero nad Mojstrano. Ko je leta 1893 začela delovati cementarna na območju »Fabrke«, so kredo za izdelovanje cementa kopali nedaleč stran. Po zaprtju cementarne je kotanja s svežim pritokom iz potoka postala lokalno kopališče domačinov. Danes je jezero sredi gozda namenjeno ogledu in počitku.
Jezero se nahaja ob pešpoti Mojstrana–Peričnik. Sledimo pešpoti št. 16 po desnem bregu Bistrice, v gozdu pri označevalnem stebričku pa nadaljujemo po pešpoti št. 15 navkreber.
To je ovinek do jezera, kjer nas oznaka na stebričku vabi, da se pridružimo poti št. 16 do Peričnika ali vrnemo po isti poti.
Slap Peričnik
V dolini Vrata, na poti proti Aljaževemu domu, približno 4 km iz Mojstrane, se nahaja čudovit slap Peričnik. Pada skoraj 50 m globoko.
Od Koče pri Peričniku (750 m) pridemo v desetih minutah do spodnjega slapa in občudujemo mogočen padec vode čez konglomeratno steno. Lahko se povzpnemo še k zgornjemu slapu, vendar je njegova višina le 16 m. Slap Peričnik je po priljubljenosti in obiskanosti med najbolj znanimi slovenskimi slapovi. Tudi pozimi je slap izredno slikovit, saj zamrzne v nešteto ledenih kapnikov in sveč. Posebna privlačnost slapu je, da se pod njim lahko sprehodimo. Pri hoji je potrebno biti previden, saj je steza spolzka in nezavarovana.
Dolina Radovna
Ime Radovna se uporablja za naselje, potok in 20 km dolgo dolino. Ozka dolina leži v Triglavskem narodnem parku med pobočji Mežakle in Pokljuke, pokrivajo pa jo grbinasti travniki. Značilna grbinasta oblika je posledica odlaganja talne morene ledenika. Zaradi izravnavanja in s tem hitrejše obdelave tal ta značilnost žal počasi izginja.
Po dolini vodi cesta, ki povezuje naselje Zgornja Radovna z Mojstrano in Bledom. Po njej je speljana tudi kolesarska pot, ki je opremljena z informativnimi tablami s predstavitvijo kulturne dediščine obiskovalcem. Med kolesarji je ta pot zelo priljubljena zaradi čudovite in nedotaknjene narave.
Dolina Kot
Iz doline Kot je eden lažjih in hitrih dostopov na Triglav, saj za pot do Staničevega doma potrebujemo dobre 4 ure. Do Kota vodi 3 km dolga gozdna cesta, na koncu doline pa je na nadmorski višini 1.000 m Lengarjev rovt.
V Kotu ni planinske postojanke, zavetišče za planince nudijo le svisli na Lengarjevem rovtu. Lengarjev rovt je grbinasti travnik s prečudovitim razkošjem rumenih pogačic. V zgornjem zatrepnem delu ledeniško preoblikovane doline lahko občudujemo stene Rjavine (2.532 m), Luknje peči (2.245 m) in Vrbanove špice (2.408 m). Nekoliko naprej od Lengarjevega rovta je na levi strani lovska steza, ki vodi do Požarja (1.543 m) na grebenu Črne gore. Steza ni markirana.
Cesta do Kota je prijetna sprehajalna pot, privlačna tudi pozimi, ker ni splužena, in nudi obilo miru in lepih prizorov. Na odcepu asfaltne ceste za dolino Kot je Kosmačev preval, kjer je na levo izhodišče za Črno goro (1.378 m). Tudi ta steza je lovska in zato nemarkirana.
Soteska Belca
To je pravzaprav dolga dolina potoka Belca, po kateri lahko po opuščeni gozdni cesti v 2–3 urah pridemo do Jepca sedla (1.610 m), izhodišča za karavanški vrh Kepa (2.143 m).
Širša dolina se kmalu po začetku poti zoži in preide v ozko skalnato sotesko, v kateri potok bolj slišimo kot vidimo, ker teče globoko pod skalnimi previsi. Če sledimo cesti, lahko v Belco tudi stopimo, ko se voda in cesta združita v isti ravnini. Cesta vodi naprej preko gozdnih jas, kamor so kmetje včasih odgnali živino na poletne pašnike. Ves čas nas izziva lep pogled na Kepo, v drugem delu doline pa za našim hrbtom lahko občudujemo Julijske Alpe.
Soteska Mlačca
Mlačca je krajša soteska za Mojstrano na odcepu asfaltne ceste proti Radovni ali Bledu. Peš jo dosežemo, če iz Mojstrane najprej sledimo pešpoti št. 16 proti Peričniku po desnem bregu Bistrice. Pri zadnjem mostičku se Mojstrana zaključuje z naseljem Fabrka čez reko, mi pa ostanemo na desnem bregu, zapustimo pešpot in se povzpnemo v gozd. Za teniškimi igrišči se začne soteska Mlačca.
Najbolj je poznana po atraktivnih živih jaslicah, ki v božičnem in novoletnem času privabljajo množice obiskovalcev. Na ogled je visoka stena, objeta v debel led in razkošje ledenih podob, ki jih poleg drugih prireditev pripravlja Društvo lednih plezalcev.
