Gorske ture

Jerebikovec (1.593 m)

Rahlo poraščen razglednik se nahaja nad Mojstrano in Radovno. Z vrha je lep pogled proti Karavankam in goram nad Vrati in Krmo. Z glavne ceste se levo odcepi cesta, ki pelje v Mojstrano (Vrata, Kot in Krmo). Cesti sledimo v smeri vasi Radovna in dolin Krma in Kot. Parkiramo na desni strani ceste (na nasprotni strani parkirišča opazimo planinske oznake za Jerebikovec in Mežaklo). Na Jerebikovec se lahko podamo tudi pozimi, ko je zimska oprema obvezna.

Izhodišče: N 46.451665 E 13.936109
Višinska razlika: 873 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas hoje: 3 h

S parkirišča prečimo cesto in se sprehodimo do planinskih tabel, kjer se začne pot na Jerebikovec. Pot že na začetku pelje v gozd in se strmo vzpenja po pobočju naravnost navzgor. Po tej dolinici nas pripelje na enega od stranskih grebenov že omenjene gore, kjer je klopca, ki nam nudi zaslužen počitek z razgledom na Kepo.

Nadaljujemo desno, sprva po grebenu, nato pa pot preide na strma pobočja, po katerih se vzpenjamo. Po uri in pol hoje pa strmina nenadoma izgine in pot nas pripelje do druge klopce pri spomeniku padlim partizanom na planini Mežakla. Tu zavije desno in skoraj vodoravno preči obrobje opuščene planine Mežakla. Le nekoliko naprej pa stopimo na cesto pri Tilčevem rovtu. Tej cesti sledimo dobrih 5 minut do mesta, kjer nas smerokaz usmeri desno navzgor v pobočja Jerebikovca. Pot se spet strmo vzpne in nas pripelje na grebenček, kjer nas pripelje do vrha.

Vrtaška planina (1.462 m)

Planina, na kateri stoji pastirski stan, se nahaja nad Mojstrano. S planine je lep razgled proti vrhovom nad dolino Vrata. Cesti sledimo v smeri Vrat in se po njej peljemo le kratek čas, parkiramo na parkirišču ob cesti, ki se nahaja nekaj metrov naprej.

Izhodišče: N 46.455377 E 13.932261
Višinska razlika: 787 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas hoje: 2 h 30 min

Pot se sprva zmerno vzpenja in nas v nekaj minutah pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo naravnost (desno vodi pot na razgledno točko Grančišče). Pot naprej je strma in poteka po gozdu. Po uri in pol hoje strmina popusti, pot pa preide na plazovita pobočja. Sledi prečenje široke in z ograjo varovane umetne police (ograja je namenjena varovanju živine), s katere se nam odpre lep pogled na okoliške vrhove. Nekoliko višje strmina popusti, prečimo pašno ograjo in v nekaj nadaljnjih minutah hoje stopimo na Vrtaško planino, kjer na desni strani zagledamo pastirski stan. Turo lahko podaljšamo do Vrtaškega Vrha (1.898 m) in naprej na Sleme (2.077 m).

Sleme (2.077 m)

Izhodišče: N 46.455377 E 13.932261
Višinska razlika: 1.402 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas hoje: 4 h 15 min
Mojstrana–Vrtaška planina: 2 h, Vrtaška planina–Sleme: 2 h 15 min

Z Vrtaške planine se pot nadaljuje mimo pastirskega stana čez travnik in se za tem obrne ostro v levo in preide v gozd. Pot skozi gozd se zmerno vzpenja in nas po 20 minutah hoje od planine pripelje na večjo jaso (Stare koče). Pot se nato vrne v gozd, ki postaja vse redkejši. Razmeroma zložno nas čez čas pripelje na razgledno točko, s katere se odpre lep razgled. Z rahlim prečenjem pridemo do velikega travnatega pobočja (Njivce) pod Vrtaškim vrhom. Nekoliko višje pot s travnatih pobočij preide v pas rušja in se začne strmeje vzpenjati. Z zmerno strme poti, ki jo obdaja pas redkega macesnovega gozda, se nam odpre pogled proti Slemenu (2.077 m). Pot se nato spet strmeje vzpne in nas pripelje na greben, kjer pred seboj zagledamo Špik in Kukovo špico, po 10 minutah nadaljnje hoje pa pripelje na razgleden vrh.

Divji petelin Arhiv TNP

Kepa (2.134 m), izhodišče iz Belce

Kepa, tudi Jepa oz. po nemško Mittagskogel, je razgledna gora v zahodnih Karavankah, ki se nahaja na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo. Z vrha se nam odpre lep razgled, ki seže vse od bližnjih Julijskih Alp prek Karnijskih Alp do Visokih in Nizkih Tur v Avstriji.

Izhodišče: N 46.476823 E 13.910556
Višinska razlika: 1.451 m
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Čas hoje: 4 h 15 min

Cesti od Mojstrane naprej sledimo v smeri Kranjske Gore. Ko prispemo v naselje Belca, parkiramo na označenem novem parkirišču ob žagi. Pot gre v strugo sredi podrtije kamenja od podora, na večji skali zagledamo markacijo. Pot se nato v gozdu strmo dviga in prispe na cesto. Po približno uri in 15 minutah smo pri nekdanjem izhodišču pri zapornici. Sledimo oznaki za Kepo, pot se spusti v strugo potoka, jo preči in zavije levo v breg, kjer opazimo veliko markacijo in smerokaz. Markirana planinska pot nato dvakrat preči gozdno cesto. Ko nanjo stopimo tretjič, ji sledimo v desno do nekoliko večjega parkirišča ob mejnem grebenu. Vse bolj razgledna pot nato preči nekaj rahlo izpostavljenih grap in za tem zavije desno (povsem na slovensko stran). Nadaljujemo levo (desno Dovje) po poti, ki nas po nekaj nadaljnjih korakih pripelje na vrh Kepe.

Kepa (2.134 m), izhodišče s Tromostovja čez Brvog

Cesti sledimo v smeri Kranjske Gore. Kmalu opazimo oznake za Dovje, ki nas usmerijo desno na vzpenjajočo cesto, po kateri se hitro povzpnemo do zgornjega dela vasi. Skozi vas sledimo cesti v smeri Kepe in Dovške Babe, nato pa pridemo na nekoliko večje križišče, kjer nadaljujemo ostro levo v smeri Kepe. Parkiramo na primernem mestu ob sotočju, lahko pa tudi nekoliko prej na enem od primernih mest ob cesti.

Izhodišče: N 46.474076 E 13.973936
Višinska razlika: 1.080 m
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Čas hoje: 3 h 50 min

Od sotočja se usmerimo proti levemu potoku (Žakelj) ter ga takoj prečimo. Široka pot se nadaljuje po desni strani potoka, mi pa ji sledimo le nekaj metrov, nato pa nas napis »Kepa« na pašni ograji usmeri desno na vzpenjajočo pešpot, po kateri v nekaj minutah prispemo nad Erjavčev rovt. Nadaljujemo po markirani poti, ki preide v gozd ter se prične strmo vzpenjati. Pot nas nato hitro pripelje do korita z vodo, za njim na planino Brvog, čez katero se povzpnemo do bližnje lovske koče. Prijetna stezica se višje povsem položi, nato pa nas še naprej razmeroma zložna pot pripelje do studenčka Koritec, ob katerem je označeno razpotje. V nadaljevanju se nekajkrat nekoliko strmeje vzpnemo, odpirati pa se nam pričnejo vse lepši razgledi na Julijske Alpe. Pot nato postane zahtevnejša in sledi prečenje izpostavljene grape, kjer so nam v pomoč varovala. Po grebenu pridemo pod pobočja Dovške Male Kepe. Vrh lahko dosežemo po nezahtevnem brezpotju v 10 minutah. V nadaljevanju se pot strmeje vzpne in še naprej poteka ob grebenu. Na koncu sledi še nezahteven vzpon po razglednih travnatih pobočjih vse do vrha Kepe.

Dovška Baba (1.891 m)

Najlažji in najbolj obiskan vrh v Karavankah Dovška Baba se nahaja na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo. Z vrha se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp, zahodnih in osrednjih Karavank, Avstrijo in večji del Zgornjesavske doline.

Izhodišče: N 46.468709 E 13.960446
Višinska razlika: 1.130 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas hoje: 3 h

V vasi Dovje vozilo parkiramo na parkirišču pod cerkvijo sv. Mihaela na koncu vasi. Sprehodimo se skozi vas, kjer na koncu v križišču sledimo oznakam levo skozi novo naselje v smeri Mlince. Sledimo oznakam za Dovško Babo. Tej cesti nato sledimo še dobrih 100 m, nakar preko mostu prečimo potok Mlinca, za katerim na levi strani opazimo planinske smerne table za Dovško Babo. Po nekaj minutah vzpona stopimo iz gozda na večjo jaso, kjer sledimo kolovozu. Vzpon nadaljujemo mimo manjše koče (vikend). Pot hitro preide v strnjen gozd, kjer se z izjemo nekaj manjših razglednih jas nadaljuje vse do planine Goreljš. Vzpon nadaljujemo skozi prijeten gozd mimo melišč Bele peči. Čez slikovito pokrajino se vzpnemo v rahlem vzponu. Nadaljujemo levo po markirani poti (naravnost izvir studenčka Starka, 1 minuta), ki se ponovno strmo vzpne in pripelje na spodnji rob planine Dovška Rožca. S planine nadaljujemo naravnost navzgor proti severovzhodu po lepo vidni poti, ki se začne vzpenjati po vse bolj razglednem pobočju Dovške Babe. Tu pred seboj zagledamo nič kaj kompakten vrh Dovške Babe, katerega dosežemo po manj kot 5 minutah hoje.

Sedlo Luknja (1.758 m)

S Karavank lahko desno od Triglava opazimo globoko sedlo v grebenu proti Bovškemu Gamsovcu. Luknja je v zimskem in pomladnem času točka turnih smučarjev, sicer pa je to v poletnem času vmesna postaja na poti na Triglav, Bovški Gamsovec ali prehod v Trento. Z Luknje je lep pogled proti Triglavski severni steni in okoliškim vrhovom, predvsem na trentski strani. Planinsko turo lahko nadaljujemo tudi čez Plemenice (zelo zahtevna zavarovana pot) na Triglav.

Izhodišče: N 46.409706 E 13.843633
Višinska razlika: 743 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas hoje: 2 h 30 min

S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti mimo Aljaževega doma v Vratih, nato naravnost v smeri Triglava, Sovatne, Luknje … (desno Škrlatica, bivak na Rušju). Pot nadaljujemo pot makadamski cesti, ki nas mimo zimske sobe pripelje do označenega razpotja ob znamenitem klinu (spomenik padlim partizanom gornikom). Nadaljujemo naravnost (levo Tominškova pot) ob lepih razgledih na Triglav in Triglavsko severno steno. Sledi kratek vzpon po kolovozu, nato pa nas markacije usmerijo levo, na pot, ki se približa strugi Triglavske Bistrice. Tu nas pot vodi mimo obeležja v spomin žrtvam gora, malo naprej pa prispemo na naslednje označeno razpotje. Pot proti Luknji se v nadaljevanju nekaj časa zmerno vzpenja, višje pa postane bolj strma in vse bolj razgledna, dokler ne dosežemo melišča pod Luknjo. Pot preko melišča je dokaj drsna, ko pa prispemo ob vznožje sten, so nam v pomoč tudi jeklenice (v kopnem nezahtevno, prav pa pridejo predvsem pri sestopu). Kratek čas se strmo vzpenjamo povsem ob steni, nato pa pot zavije nekoliko desno in nas malo višje pripelje do sedla Luknja.

Alpski kozorog Arhiv TNP

Škrlatica (2.740 m)

Škrlatica je druga najvišja gora v Sloveniji. Na vrhu stoji križ, po katerem lahko s sosednjih gora hitro prepoznamo vrh. Ima tudi zelo prepoznavno severno-severozahodno steno, ki jo lepo vidimo z vršiške ceste. Z vrha je zelo lep pogled na vse vrhove nad dolino Vrata, še posebej na Triglav in sosednjo Dolkovo špico. Občutek na vrhu je podoben, kot bi stal na vrhu kakega dolomitskega veljaka. Nič čudnega, da je celo nekoliko težje dostopen vrh kot Triglav.

Izhodišče: N 46.409706 E 13.843633, dolina Vrata, jasa med Aljaževim in Šlajmerjevim domom
Višinska razlika: 1.725 m
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Čas hoje: 6 h

S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po 3 minutah hoje pripelje do razpotja pri Aljaževem domu. Nadaljujemo desno v smeri Škrlatice in Dolkove špice po poti, ki nas čez travnik povede v gozd. Kmalu pridemo do struge hudournika, ob katerem se vzpenjamo le kratek čas, nato pa zavijemo desno in se strmo vzpnemo skozi gozd. Naprej se vzpenjamo po omenjenih pobočjih, ki so rahlo porasla z rušjem in posameznimi macesni. Po vzpenjajoči poti nadaljujemo desno v smeri Škrlatice (levo bivak, 2 minuti, in Križ, 1 h 30 min). Prečimo manjše melišče in se nato obrnemo ostro desno. Naprej prečimo rahlo izpostavljeno pobočje (nevarnost zdrsa), za katerim pridemo na pašnike pod Dolkovo špico. Tu v zgodnjem poletju naletimo tudi na kakšno snežišče (previdno). Pot se nato spet začne dvigati in kmalu dosežemo krnico Zadnji Dolek, ki se nahaja med Škrlatico in Dolkovo špico. Tu smo na razpotju, kjer nadaljujemo desno v smeri Škrlatice. Naprej se vzpenjamo po melišču navzgor, vse do vstopa v steno. Pot naprej poteka po zahodni steni in je v začetnem delu dobro varovana s klini in jeklenicami.

Ko pridemo na vrh zajede, se malenkost spustimo in pridemo pred verjetno najzahtevnejši del poti. Pot je na tem delu zelo dobro zavarovana z jeklenico in skobami. Tu lahko opazimo tudi okno v Škrlatici, ki pa ga marsikateri planinec spregleda. Pot postane za odtenek manj zahtevna in nas pripelje do grebena, kjer se nam odprejo čudoviti razgledi tudi proti vzhodu, kjer so zelo lepo vidni bližnji Rokavi. Od tu imamo do vrha še približno pol ure hoje. Kmalu zagledamo križ in sledi le še krajši vzpon do zelo razglednega vrha.

Triglav (2.864 m)

Triglav, ki se nahaja v osrčju Julijskih Alp, je najvišja gora na ozemlju Slovenije, hkrati pa je tudi najvišja gora v Julijskih Alpah. Na vrhu stoji Aljažev stolp, katerega je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. Danes je Aljažev stolp zaščiten kulturni spomenik in kot tak zelo pomemben za ohranjanje kulturne dediščine. Triglav je svoj prvi obisk dočakal 26. 8. 1778, ko so se na vrh povzpeli štirje srčni možje, katerim spomenik stoji v Bohinju. Ti srčni možje so bili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.

Z vrha Triglava se nam odpre lep razgled, ki seže vse od Jadranskega morja, prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško Savinjskih Alp, Pohorja, prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp. Iz dolin Vrata, Kot in Krma so najpomembnejša izhodišča za planinske ture v Triglavsko pogorje.

Dolina Krma–Triglav, čez Kredarico (2.515 m)

Izhodišče: N 46.400031 E 13.922995
Višinska razlika: 1.980 m
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Čas hoje: 8 h

Iz Mojstrane sledimo smerokazom za Radovno in naprej proti Krmi. Makadamska cesta nas nato pripelje do Kovinarske koče, mi pa ji sledimo še naprej. S parkirišča nadaljujemo mimo zapornice čez obsežna prodišča, kjer pot preide v gozd in se spremeni v kamnit kolovoz. Na višini približno 1.400 m nas pripelje na lepo travnato ravnico, imenovano Vrtača. Nadaljujemo naravnost po markirani poti, ki nas čez sprva travnata, nato pa rahlo poraščena pobočja pripelje do pastirske koče na planini Zgornja Krma. Od pastirskega stanu nadaljujemo rahlo desno po markirani planinski poti, ki nas v nekaj minutah rahlega vzpona pripelje na označeno razpotje. Nekoliko naprej pridemo do razpotja več stezic, mi pa pazljivo sledimo oznakam za Kredarico (levo Vodnikov dom, desno Staničev dom). Naprej se pot začne strmo vzpenjati pod pobočji Vrha Snežne konte (predel se imenuje Kalvarija). Tu pot zavije rahlo v levo in se začne vse strmeje vzpenjati proti Triglavskemu domu na Kredarici. Po približno 15 minutah strmega vzpona se pot položi in pred seboj zagledamo najvišje ležečo planinsko postojanko v Sloveniji.

Od Triglavskega doma nadaljujemo v smeri Triglava po poti, ki se začne zmerno spuščati proti prevalu med Kredarico in Malim Triglavom. Po nekaj minutah strmega vzpona po poti, ki poteka ob Zelenem snegu, pa pridemo do začetka plezalnega dela. Že od daleč vidimo veliko markacijo, ob kateri opazimo tablo z opozorilom, da bomo vzpon nadaljevali po zelo zahtevni zavarovani planinski poti. Pot se še strmeje vzpne po razčlenjenem skalovju, nato pa s pomočjo jeklenice prečimo v levo, kjer pridemo do tehnično zelo zahtevnega mesta. Naprej nas zelo strma in dobro zavarovana pot pripelje na greben Malega Triglava, kjer se nam z leve priključi nekoliko lažja pot s Planike. Nadaljujemo naravnost po grebenski poti. Z Malega Triglava, od koder se nam odpre lep pogled na vrh in večji del poti, ki je pred nami, se pot rahlo spusti, nato pa nas pripelje na neizrazito sedelce med obema vrhovoma. Tej zelo razgledni in na posameznih delih tudi zelo strmi poti nato sledimo vse do vrha Triglava.

Iz doline Vrata se lahko povzpnemo na Kredarico in na Triglav po različnih planinskih poteh, najbolj priljubljeni sta Tominškova pot in pot čez Prag.

Triglavska roža Arhiv TNP

Pot čez Prag

Izhodišče: N 46.409706 E 13.843633
Višinska razlika: 1.849 m
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Čas hoje: 6 h 30 min

S parkirišča po makadamski cesti mimo Aljaževega doma v Vratih. Nadaljujemo naravnost v smeri Triglava po makadamski cesti, ki nas mimo zimske sobe pripelje do označenega razpotja ob znamenitem klinu (spomenik padlim partizanom gornikom). Nadaljujemo naravnost (levo Tominškova pot) ob lepih razgledih na Triglavsko severno steno. Pot se vzpenja ob hudourniku do razpotja, kjer se usmerimo levo na pot čez Prag (naravnost Luknja in Plemenice) in prečimo hudournik. Naprej se vzpenjamo ob vse lepših razgledih po poti, ki je občasno obdana z rušjem. Višje so nam v pomoč jeklenice, ki nam nudijo varnejšo hojo. Sledi najtežji del poti čez Prag. S pomočjo skob in jeklenice se povzpnemo po 15 m visokem, skoraj navpičnem kaminu. Težave nato počasi izginejo in z leve se nam priključi Tominškova pot. Le nekaj korakov naprej pa ob poti zagledamo prijeten studenček, pri katerem si lahko odpočijemo. Pridemo na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo desno v smeri Kredarice (levo Staničev dom). Pot naprej poteka po Triglavskih podih, kjer imamo lahko nekaj težav z orientacijo (predvsem v megli). Pot vodi do Triglavskega doma na Kredarici, do katerega se moramo rahlo povzpeti.

Opis poti na vrh Triglava je enak opisu kot iz Krme.

Tominškova pot

Izhodišče: N 46.409706 E 13.843633
Višinska razlika: 1.849 m
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Čas hoje: 6 h 30 min

Tominškova pot se imenuje po nekdanjemu predsedniku SPD Franu Tominšku in je pred prvo svetovno vojno v času slovensko-nemške tekmovalnosti za prevlado v Julijskih Alpah veljala za konkurenčno slovensko pot nasproti Pragu, ki je veljal za nemško pot. Dno doline Vrat zapustimo pet minut nad Aljaževem domom, pri spomeniku-klinu, kjer krene levo čez (suho) strugo Bistrice. Nato se vije po Erjavčevem grabnu in po strmem bukovem podnožju Cmirove stene. V zgornji polovici, kjer poteka po zahodnem robu Cmirovega ostenja, se prelevi v pravo zavarovano in na mnogih krajih prepadno in s snežnimi žlebovi presekano plezalno pot. Za protiutež se ponujajo odlični razgledi na Škrlatico in Triglavsko steno. V dobrih treh urah nas pripelje k studencu pod zahodnimi rdečimi previsi Begunjskega vrha na višini okoli 2.000 m. Še pod studencem se nam pridruži pot čez Prag in naša pot se lahko nadaljuje čez kraške pode do Kredarice (2.515 m).

Ferata Mojstrana

Nad prikupno vasico Mojstrana v ostenju Grančišča sta dve atraktivni zavarovani poti – ferati, ki omogočata nove izkušnje v skalnem kraljestvu. Izbiramo lahko med dvema različnima feratama. Do obeh je zelo kratek dostop. Dober pogled nanju se nam odpre pri Slovenskem planinskem muzeju. Prva ferata (Aljaževa pot) je lažja in je B težavnosti, dolga 300 m, primerna tudi za tiste, ki se še urijo v skalnem svetu. Druga ferata (Pot mojstranških vever'c) je težja in ocenjena na težavnost C/D, dolga 250 m, primerna za tiste, ki imajo v takem svetu že kar nekaj izkušenj. Ferata zahteva znanje in fizično moč. Obe ferati nas pripeljeta na vrh Grančišča, od tam pa nas najprej preseneti pogled na bližnje Julijske Alpe in Karavanke. Pot navzdol poteka po označeni sprehajalni poti skoraj do izhodišča.

Za ferato priporočamo osnovni gorniški komplet – čelada, plezalni pas, samovarovalni sistem. Opremo si lahko izposodimo tudi v Slovenskem planinskem muzeju.

Ferata Mojstrana Arhiv Turizem Kranjska Gora