Zimske aktivnosti

Tek na smučeh

---

Drsanje

Planšarsko jezero in umetno drsališče ob Planšarskem jezeru

Planšarsko jezero leži v najbolj mrzlem predelu jezerske doline – Sibiriji. Zaselek je dobil svoje ime zaradi senčne lege in izjemno nizkih zimskih temperatur. Oba pogoja sta kot nalašč za nastanek in pripravo ledenih površin za drsanje. Od decembra do marca je največkrat urejeno umetno drsališče. Če pa zima postreže s pravim mrazom, vam drsanje na prosojnem ledu jezera v soju lune lahko pričara nepozabno zimsko romantiko.

---

Krpljanje

Krpljanje je tudi na Jezerskem relativno nova dejavnost, za katero se odloča vedno več zimskih navdušencev. Trenutno ponujamo našim obiskovalcem dve atraktivni turi s krpljami:

Tematska pot po dolini Ravenske kočne

Najbolj priljubljena poletna tematska pot je vsekakor prva izbira tudi za pohodnike s krpljami. Pot je relativno položna in dobro označena. Največkrat je urejena za tek na smučeh, zato je hoja po njej udobna in enostavna. Turo lahko zaključite pri tovornih žičnicah ali celo Na Prodih pod mogočnim skalnim zidom Grintovcev. Ves čas ste v bogatem smrekovem gozdu ali na odprtih travnikih, od koder se ponujajo izjemni pogledi na zasnežene vršace Kamniško-Savinjskih Alp (1 h). Od tovornih žičnic lahko turo podaljšate po novi gozdni cesti do Štularjeve planine, ki leži na nadmorski višini 1270 m (dodatnih 45 minut), in nato prek Kačjega roba po markirani poti v sosednjo dolino Makekove kočne in v središče Jezerskega (1 h).

---

Jezerski vrh, Rakeževa in Roblekova planina

Če imate radi sončne poti, vam priporočamo staro pot proti Jezerskemu vrhu. S parkirišč pri Planšarskem jezeru se obrnete na sever in mimo Šenkove domačije zagrizete v romantične klance, ki vas privedejo na mednarodni mejni prehod Jezerski vrh (45 min). Sledi položno nadaljevanje po gozdni cesti prek Rakeževe, Ankove in Roblekove planine. S ceste se ves čas odpirajo krasni pogledi na celotno jezersko dolino z Grintovci v ozadju. Iz Roblekove planine se lahko vrnete po isti poti na Jezerski vrh ali pa nadaljujete s spuščanjem po gozdni ceste na Žarkovo in zaključite svoj krog pri Roblekovi kmetiji (skupaj 3 h).

---

Turni smuki

Ledine, Jezersko sedlo, Ledinski vrh (2106 m), Savinjsko sedlo (2001 m) in Okrešelj

Ledine so pravzaprav edino območje klasičnega turnega smučanja v spomladanskih razmerah na Jezerskem. Vsaka zima postreže z različnimi danostmi, pa vendar je največja verjetnost, da boste ujeli odlične razmere, med februarjem in aprilom. Začetek ture v dolini Ravenske kočne, kjer so urejena parkirišča in proge za tek na smučeh, ki so običajno urejene vse do tovornih žičnic. Prehod na prostrana snežišča Ledin je možen z večih strani. Najlažji in najbolj obiskan je prehod v območju Lovske poti do Kranjske koče. Iz kotla pod Ledinskim slapom je ob dobri zimi možen direkten dostop po grapi do zavetišča kranjskih markacistov (strm leden skok, 5 m). Lahko se odločite tudi za lažje zimsko plezanje v območju letne poti skozi Žrelo (200 m plezanja). Za vse tri variante so dereze in cepin obvezna oprema. Od Kranjske koče do Jezerskega sedla (2001 m) ali Ledinskega vrha (2106 m) se po prostranih snežiščih zopet lahko vzpenjate na smučeh. Z Jezerskega sedla lahko nadaljujete turo s spustom v dolino Belske kočne ali prek Savinjskega sedla na Okrešelj. Za spust v dolino Ravenske kočne je najlepše in najlažje v območju Lovske poti.

Višinska razlika: 1000 m (vzpon)
Trajanje ture: 2–3 h (vzpon)
Oprema: kompletna turno smučarska oprema

---

Grintovec (2558 m)

Grintovec je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp in nad jezersko dolino se dviga njegova mogočna severna stena. Za turni smuk bomo izbrali južno stran, na kateri je široka in relativno položna Grintovčeva streha, ki izurjenim gornikom ponuja veličasten turni smuk. Tokrat se bomo z Jezerskega odpeljali v dolino Kokre do našega izhodišča pri kmetiji Suhadolnik (900 m). Prek prve skalne ovire (Taške) vodita dve poti. Za vzpon s smučmi na nahrbtniku je primernejša desna, položnejša varianta, kjer boste ob zadostni količini snega lahko previdno vijugali ob zaključku ture. Nadaljujemo proti Cojzovi koči na Kokrškem sedlu. Snežišča so v tem delu precej prostrana, zato je pomembno, da iz Spodnjih jam sledimo najbolj izraziti rampi, ki nas privede na izrazito Grintovčevo streho. V res idealnih razmerah se je možno prav do vrha vzpenjati na smučeh, vendar je vzpon po izpostavljeni Grintovčevi strehi precej bolj varen z derezami na nogah in cepinom v roki. Zaradi obsežnosti in nepreglednosti pobočja se priporoča spust izključno v območju dostopa. Velikopotezna tura.

Višinska razlika: 1500 m (vzpon)
Trajanje ture: 3 - 5 h (vzpon)
Oprema: kompletna turno smučarska oprema

---

Goli vrh (1788 m)

Turni smuk z najlepšega jezerskega razglednika je največkrat aktualen sredi zime, običajno takoj po obilnem sneženju (od novembra do marca). Zaradi pokritosti z gozdom je nevarnost proženja plazov majhna. Turo pričnete na začetku Ravenske kočne – najverjetneje kar po tekaških progah. Do Jenkove planine sta običajno shojeni dve varianti. Prva, bolj strma, se prične levo pred Gorniškim centrom Dava Karničarja in je namenjena izključno vzponu. Druga varianta je enaka smeri običajnega spusta in se prične na koncu poletnega osrednjega parkirišča v Ravenski kočni. Po približno uri hoje se poti združita v Jenkovi planini. Od tam začnemo po ozki in strmi mejni preseki naravnost proti vrhu in nato prečimo desno na bolj odprt teren na avstrijski strani. Najlepša smučarija vas čaka na vršnem travniku in v redkem bukovem gozdu med Jenkovo planino in Markunovo bajto.

Višinska razlika: 800 m (vzpon)
Trajanje ture: 2 h (vzpon)
Oprema: kompletna turno smučarska oprema

---

Pečovnik in Plešivec (1801 m)

Dolino Komatevre s Pečovnikom in Plešivcem smo jezerski turni smučarji odkrili zaradi pomanjkanja snega za organizacijo tradicionalnega turnosmučarskega tekmovanja. Zasnežene ceste, vlake in odprti travniki s pogledi na Grintovce so kot nalašč za uživanje neokrnjene narave in miru v prostranih zasneženih gozdovih. Vsi vzponi in spusti so tehnično povsem nezahtevni in primerni tudi za začetnike. Običajno lahko turo pričnemo pri kmetiji Robnik, do koder je cesta splužena in je urejeno parkirišče. S Plešivca lahko turo nadaljujemo preko Dolge njive vse do Tolste Košute (2057 m), kjer pa so travnata južna pobočja lahko nevarna za plazove.

Višinska razlika: 800 m (vzpon)
Trajanje ture: 2 - 4 h (vzpon)
Oprema: kompletna turno smučarska oprema

---

Češka koča (1543 m), Spodnje in Zgornje Ravni (2000 m)

V pozni pomladi (april in maj) nam Spodnje in Zgornje Ravni nad Češko kočo ponujajo idealne razmere za uživaško turno smuko. Edini izziv je malo daljši pristop do Češke koče s smučmi na nahrbtniku (1 h 30 min). Za bolj zgodnje so dereze in cepin obvezna oprema.

V zmehčanem snegu se je možno od koče do severnih sten Kočne, Dolške škrbine, Grintovca in Dolgega hrbta (do višine 2000 m) povzpeti kar na smučeh. Češka koča je v tem obdobju odprta le ob majskih vikendih.

Višinska razlika: 400 m (vzpon)
Trajanje ture: 1 - 2 h (vzpon)
Oprema: kompletna turno smučarska oprema

---

Krajši turni smuki okrog Jezerskega (400–500 m, 1–2 h)

Štularjeva planina (1267 m), Visoki vrh (1460 m), Mali vrh(1300 m), Pristovški Storžič (1759 m)

Zimske ture, zaledeneli slapovi in alpinistični spusti

Sinji slap

II/3, WI 85°/60°, 150 m, 2–3 h

Sinji slap je med prvimi preplezanimi slapovi na Slovenskem. Sodi med naše najbolj obiskane in plezane zaledenele slapove. Varovališča so urejena s klini ali svedrovci, ki pa jih je pogosto potrebno poiskati pod snegom. Smer ni preveč zahtevna, zato je zelo primerna tudi za začetnike. Največ ledu in posledično največ sinje barve ima slap ob koncu zimske sezone, ko je plezanje najlepše. Dostop je najlažji s turnimi smučmi po tekaških progah v Ravenski kočni do tovorne žičnice. Od tam do začetka slapu je še pol ure. Slap se konča točno pri Češki koči, od koder sestopite do izhodišča pri tovorni žičnici skozi Malo Žrelo ali prek Štularjeve planine (1 ura). Obe sestopni varianti potekata prek številnih plazin, zato v obdobjih povečane nevarnosti proženja plazov priporočamo za sestop kar spust ob vrvi prek slapu.

---

Vikijeva sveča

II/5, WI 90°/75°, 150 m, 2–4 h

Izjemno slikovit in atraktiven slap zaznamuje izstopajoča vrhnja sveča, ki se dobro vidi že z začetka doline Ravenske kočne. Vstopna raztežaja običajno postrežeta z uživaško plezarijo. Višina in strmina sveče je odvisna od količine ledu. Tudi v tem slapu ga boste našli največ februarja in v začetku marca. Sveča je relativno kratka (15 m), vendar za plezanje težja, kot je videti na prvi pogled. Na vrhu smeri je pogosto zelo težko urediti kvalitetno varovanje. Zelo previdno tudi ob sestopu skozi Malo Žrelo, še posebej, če plezate takoj po sneženju (plazine!). Dostop in sestop sta enaka kot pri Sinjem slapu.

---

Teranova smer

III/3, 80°/45°–60°, 350 m, 2–4 h

Teranova smer je ena najpogosteje plezanih snežnih smeri v Grintovcih. V idealnih razmerah je to prava plezalna simfonija v strmem snegu. Težavnost posameznih mest je odvisna od količine in kvalitete zbitega snega in ledu. Vsa varovališča so kvalitetno opremljena s klini in svedrovci. Kdaj pa kdaj zna biti nerodna izstopna prečka na snežišča nad Ledinami. Smer poteka ves čas po plazini, v katero se steka skoraj celotna stena Dolgega hrbta, zato previdnost ne bo odveč. Dostop do tovorne žičnice je enak kot za Sinji slap in Vikijevo svečo. Od tam v območju poletne poti proti Žrelu, kjer zavijemo s poti desno pod steno (1 h). Sestopimo po snežiščih v smeri Kranjske koče in nato skozi Žrelo do izhodišča (1 h).

---

Grapa med Babo in Ledinskim vrhom

III/2, 70°/40°–60°, 700 m, 3–4 h

Tipična zimska smer poteka ves čas po značilni grapi med Veliko Babo in Ledinskim vrhom. Najbolj strm del nas čaka v zgornjem delu smeri. Če je snega malo, lahko naletimo tudi na krajši skalni skok. Ko se grapa zaključi, se nam ponuja še nezahteven, a izredno razgleden pristop na vrh Velike Babe (2127 m). Tudi tokrat enak dostop do tovorne žičnice v Ravenski kočni, od koder nadaljujemo v območju Lovske poti pod steno, kjer sledimo razdrapani plaznici v smeri atraktivnih Ledinskih slapov in pod njima zavijemo levo v grapo. Z vrha grape se spustimo na avstrijsko stran in se povzpnemo na Jezersko sedlo. Sestop mimo Kranjske koče po Lovski poti v dolino (2 h).

V idealnih razmerah omenjena tura omogoča tudi smučarski spust. (IV, S4, 700 m; z vrha do Grape S3, 200 m).

---

Povnova dolina

IV/2, 1200 m, 5–6 h

Velikopotezna zimska tura, ki s svojo izrazito linijo po snežiščih med obema Kočnama nenehno vabi alpiniste in še posebej alpinistične smučarje, ki se iz središča vasi zagledajo v mogočno ostenje Kočne.

Dostop iz središča vasi po cesti naravnost proti steni. Od odcepa za Makekovo kmetijo nadaljujete naravnost po gozdni cesti. Na prvem ostrem ovinku, ko se cesta za kratek čas zravna, zavijemo levo na vlako in po njej skozi gozd na snežišča pod steno. Vstop desno od vpadnice Povnove doline po plitvem žlebu v vpadnici Široke doline. Še v območju posameznih macesnov sledi zračna prečka v levo grapo. Po njej do skalne zapore, kjer levo ali desno poiščemo najlažji prehod. Po širokih snežiščih do zatrepa, iz katerega se po ozkem in strmem žlebu povzpnemo v škrbino na robu stene. Desno in levo iz Povnove doline je mogoče preplezati še več krajših grap.

Tura je še posebej zanimiva za odlične smučarje, ki po Povnovi dolini lahko opravijo zelo markanten alpinistični spust (IV, mestoma S5, 1200 m).