Mednarodni dan gora je letos usmerjen v prepoznavanje pomena biotske raznovrstnosti gorskih območij. Slednja predstavljajo okoli 27 odstotkov kopnega dela našega planeta, so pa pomembne z različnih vidikov, med drugim so pomemben vir zalog pitne vode, ne le za prebivalce gorskih območij ampak tudi za mnoge, ki bivajo v nižje ležečih krajih. Gorska območja so posebna tudi glede rastlinskih in živalskih vrst, ki so se in se vseskozi prilagajo posebnim geografskim razmeram - višje nadmorske višine, zahtevne reliefne in klimatske razmere ter posledično intenzivnejše ujme. In ne le rastline in živali, tudi ljudje (več kot milijarda jih je), ki živijo v gorskih območjih, se mora tovrstni pokrajini že tisočletja prilagajati. Slednje je mogoče le z dobrim poznavanjem razmer, upoštevanjem zakonov narave ter s prilagajanjem naših posegov v ta prostor. 

V gorah je veliko tudi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Ogrožal jih je in jih še vedno človek, vse bolj pa nanje vplivajo tudi podnebne spremembe. Zlasti višje temperature omogočajo, da se posamezne rastlinske vrste širijo na nadmorske višine, kjer jih prej ni bilo.

Posebno vlogo imamo tudi mi, ki smo v gorah le obiskovalci. Obisk gora je vse bolj množičen povsod po svetu in tudi v Sloveniji. Ob tem neposredno in posredno vplivamo na rastline in živali. Dinamika naših obiskov je v današnjem času drugačna, kot je bila v preteklosti. Danes smo tudi kot obiskovalci v gorah prisotni skoraj ves čas - dan in noč, kar pomeni, da s svojimi tudi vse bolj raznovrstnimi aktivnostmi (ne le hoja in plezanje, ampak še mnoge druge oblike rekreacije) posegamo v vsakdanje življenje rastlin in živali. Prav zato se na Planinski zvezi Slovenje zavedamo, kako pomembno je graditi na čim boljšem poznavanju narave, ne le pri naših članicah in članih, ampak tudi širše. Nenazadnje vse več ljudi zahaja v gore, pa pravzaprav o njih ne vedo kaj dosti, so jim pa zanimive, so zanje izziv ali pa so jim preprosto lepe. Prav je, da vsi, ki imamo znanja o gorah, slednja širimo in prenašamo naprej. 

Izjemna vrednost usposabljanj znotraj zveze, medobčinskih odborov in planinskih društev ter tudi Slovenskega planinskega muzeja je organiziranje usposabljanj in posameznih dogodkov, na katerih sodelujejo strokovnjaki z različnih področij in z nami delijo svoje bogato znanje tudi s področja biotske raznovrstnosti. Vse te aktivnosti odražajo zavedanje našega članstva o pomenu nadgrajevanja znanja skozi vse življenje, kar je nenazadnje edini ključ do uspeha tudi pri ohranjanju biotsko raznovrstnosti.

Irena Mrak, podpredsednica Planinske zveze Slovenije