128 let Planinske zveze Slovenije

Pred 128 leti, 27. februarja 1893, je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije (PZS). Ob rojstnem dnevu se na zvezi veselimo, da bo marca iz tiskarne prišla obnovljena, obsežna knjiga Slovensko planinstvo. Podobno kot prva je tudi ta namenjena najširši slovenski javnosti.

Planinci na vrhu Triglava v času med svetovnima vojnama. (Arhiv: SPM)

Slovenci smo planinski narod, saj več kot četrtina prebivalstva Slovenije vsaj občasno obišče planinski svet, redno pa tja zahaja vsaj 60.000 ljudi vključenih v 291 planinskih društev in klubov. Trend zahajanja v gore se v zadnjih letih celo povečuje in ob lepem vremenu je ob koncih tedna na bolj popularnih krajih že kar gneča. Slovenci smo svojo identiteto tudi vezali na gore, celo najvišji vrh Triglav je simbol naroda v državnem grbu. »Navezava Slovencev na gore je zelo kompleksna in razlaga tega fenomena zahteva več prostora, kot ga imamo tukaj. Dejstvo je, da je slovenska povezava na gore (tukaj je še posebej potrebno izpostaviti Triglav) v nekaterih vidikih podobna drugim narodom v Alpah in drugje (Črnogorci, Katalonci, Škoti itd.) Se pa le-ta v drugih segmentih razlikuje in prehaja v unikum na ravni prostorskega simbolizma v Evropi. Delno odgovor vsekakor tiči tudi v dediščini Planinske zveze Slovenije,« o povezanosti Slovencev do gora razmišlja zgodovinar, soavtor monografije Slovensko planinstvo, dr. Peter Mikša.

043a_stolp_med_obema_vojnamaSlovenci smo močno povezani s Triglavom. Fotografija Aljaževa stolpa na Triglavu je bila posneta med obema svetovnima vojnama. (Foto: SPM)

Po desetih letih od prve izdaje se je Planinska zveza Slovenije odločila, da izda novo, predelano in dopolnjeno izdajo monografije Slovensko planinstvo, tokrat le v slovenskem jeziku. Tudi ta je bila zaupana zgodovinarjema dr. Petru Mikši in dr. Korneliji Ajlec, ki se aktivno ukvarjata s sodobno slovensko zgodovino, zgodovino gorskega sveta in zgodovino društev. Te dni urednik in avtorja urejajo popravke knjige in upamo, da bomo lahko naslednji mesec že pisali o sveži knjigi iz tiskarne.

038_Oroznova_koca_1894
Prva slovenska planinska koča, Orožnova koča na planini Za Liscem, leta 1894 (Foto: SPM)

291 planinskih društev danes upravlja 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7400 ležišči ter skrbijo za skoraj 2000 planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov po vsej Sloveniji. Poleg tega planinska organizacija, ki jo od leta 2018 vodi Jože Rovan, skrbi za varovanje gorske narave in varnost v gorah, za strokovno usposabljanje planinskih kadrov in planinsko kulturo.

planinci_foto_Matja___erkezi
Več kot četrtina Slovencev vsaj občasno obišče planinski svet. (Foto: Matjaž Šerkezi)

Obsežna pričujoča monografija razkriva dolgo in bogato zgodovino slovenskega planinstva. V Planinski zvezi Slovenije s promocijo bogate zgodovine upamo in si želimo, da bi naši zanamci pisali še obsežnejša dela o naši dolgi in uspešni planinski tradiciji.

Barbara Gradič Oset