V letošnjem letu organizirano planinstvo v Sloveniji praznuje že 130-letno tradicijo, Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije, je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, krovna planinska organizacija pa je danes med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija.

Planinska zveza Slovenije je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Maliču v Knafljevem prehodu v Ljubljani, danes na tem mestu stoji trgovska hiša Nama, kjer so za mandat petih let izvolili odbor. Prvi predsednik društva je bil Fran Orožen.



Glavna dejavnost planinske zveze je danes povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot nacionalna panožna zveza s področja planinstva. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije in celotne planinske organizacije je: Planinstvo kot način življenja.

PZS združuje 297 društev s 60.744 člani (podatek za 2022), tako članov A, B, članov B1 (starejši od 65 let), članov S + Š (študentje in srednješolci) ter mladih članov P + O (predšolski in osnovnošolski otroci). Glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni 2,8 odstotka vsega prebivalstva.

A v gore hodi vsaj 350.000 naših državljanov in tudi vse več tujcev, ki jim je na voljo mreža vek kot 2 tisoč planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov po vsej Sloveniji.