KS Dovje-Mojstrana kot tretja slovenska skupnost vstopila v mrežo Gorniške vasi

V edinstvenem okolju doline Vrata, v naročju Triglavskega narodnega parka in Julijskih Alp, je v soboto, 26. avgusta, v mrežo Gorniških vasi kot 37. članica in tretja v Sloveniji vstopila Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana.

Foto: Mišo Kozan

Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer) so tesno povezane z gorami in alpinistično tradicijo. Cilj gorniških vasi je ohranjanje harmoničnega odnosa med naravo in človekom, spoštovanje naravnega okolja in neobremenjevanja tega okolja z izgradnjo velike turistične infrastrukture, zato je njihov moto: manj in zato bolje. Gorniške vasi sledijo trajnostnim smernicam razvoja in skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. 
Poleg občin Jezersko in Luče je Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana tretja gorniška vas v Sloveniji in 37. v celotni skupnosti. »Če so bili graditelji prvih planinskih koč in poti na Triglav ter sosednje vrhove pionirji pri razvoju turizma v teh krajih (prvi turisti so bili vendar planinci, ki so zahajali v gore), pomeni vstop Dovja-Mojstrane v družino gorniških vasi tudi pionirski pristop k usmerjanju obiskovalcev v oblike planinske dejavnosti, ki bodo temeljile na odgovornem odnosu do narave in spoštovanju lokalne tradicije in življenja ter potreb lokalnih prebivalcev. Pogumna odločitev, ki pa jo je treba v vsakdanjem življenju vedno znova dokazovati in praktično udejanjati. Zato je pomembna trdna povezanost,« je povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. Na sami prireditvi ga ni bilo, njegove besede je povzel podpredsednik PZS Martin Šolar. Nacionalni nosilec projekta Gorniške vasi v Sloveniji je namreč prav Planinska zveza Slovenije.

DSC_3392
Županja občine Kranjska Gora Henrika Zupan in podpredsednik PZS Martin Šolar sta podpisala deklaracijo. (foto Mišo Kozan)

Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana je del Občine Kranjska Gora, ki je turistično ena najbolj priljubljenih občin v Sloveniji. Edinstvena lega pod najvišjimi vrhovi Slovenije ji hkrati nalaga tudi odgovornost, da to rajsko podobo ohranja za prihodnje rodove. KS Dovje-Mojstrana si želi v svojem območju razvijati turizem, ki ne bo stremel k množičnosti, pač pa bo omogočal ravnovesje med dodano vrednostjo za domačine in ohranitvijo naravnih in kulturnih danosti območja. »Naš kraj se bo razvijal v skladu z naravnimi danostmi in v smeri ohranjanja okolja in naravnih virov za prihodnost. V smeri kakovostnega življenja naših prebivalcev in obiskovalcev. Po načelu manj je več. Z vstopom v družino gorniških vasi se naše delo šele začne, da bomo to, kar imamo, znali ohraniti in nadgraditi,« je povedala županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan.
V svojem nagovoru se je zahvalila projektni skupini in njenemu dolgoletnemu vodji Matjažu Podlipniku in predstavniku mednarodnega odbora Gorniške vasi in nacionalnemu koordinatorju projekta za Slovenijo Miru Erženu. Ta je v svojem nagovoru poudaril, da je vstop KS Dovje-Mojstrana v mrežo Gorniške vasi predvsem še ena potrditev, da si prebivalci krajev na območju slovenskega dela Alp želijo razvoja trajnostnega turizma, ki bo v sozvočju z naravo, gorniško tradicijo in prostorskimi možnostmi in bo upošteval tudi potrebe in želje krajanov ter spoštoval njihovo tradicijo in običaje. Ob tem pa je izpostavil tudi solidarnost članic. »Mreža Gorniške vasi postaja tudi območje, kjer si članice lahko izmenjujejo izkušnje, primere dobrih praks in izvedbo posameznih rešitev za problematiko na vseh področjih delovanja. Ob tragičnih dogodkih, ki so se zgodili ob poplavah v Sloveniji, se je že (in se še bo) izkazala solidarnost drugih članic, saj so že poslale finančno pomoč, z občino Luče pa se tudi dogovarjamo za druge oblike pomoči, ki bo potekala organizirano, da bodo njeni učinki še boljši.«

DSC_3314
Predstavnik mednarodnega upravnega odbora GV Miro Eržen (foto Mišo Kozan)

Gorniške vasi se zavestno zavzemajo za izvajanje protokolov Alpske konvencije. Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana v družino Gorniške vasi vstopa ravno v času, ko Slovenija predseduje Alpski konvenciji. »Alpska konvencija utira pot trajnostnemu življenju v Alpah in gorniške vasi so odličen primer, kako je to videti v praksi. Ti posebni kraji so jasen odgovor na vprašanje, ali je okolju prijazen in trajnostni turizem v Alpah mogoč. Da, je mogoč,« je dodala generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj.
Projekt Gorniške vasi podpira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Na primeren način turizma je v svojem govoru opozorila Blanka Bartol z omenjenega ministrstva, vodja slovenske delegacije pri stalnem odboru Alpske konvencije.
dovje1
Navzoči partnerji projekta skupaj s izvajalci kulturnega programa (foto Mišo Kozan)

Dogodek sta sklenila županja Občine Kranjska Gora in podpredsednik Planinske zveze Slovenije s slavnostnim podpisom deklaracije, v kateri so zajete obveze Občine Kranjska Gora (oziroma Krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana) ter Planinske zveze Slovenije pri nadaljnjem izvajanju aktivnosti, ki bodo pripomogle k odpravi pomanjkljivosti in nadaljnjemu razvoju nove članice mreže v duhu doseganja ciljev projekta.

Gorniške vasi so bile zasnovane leta 2008 v okviru projekta avstrijskega planinskega društva (Österreichischer Alpenverein) s ciljem prispevati k izvajanju Alpske konvencije. Danes je v pobudo Gorniške vasi vključenih šest planinskih zvez: Avstrije (ÖAV), Južne Tirolske (AVS), Nemčije (DAV), Italije (CAI), Švice (SAC) in Slovenije (PZS).
Edinstvena krajina, osupljiva narava in dolgoletne kulturne tradicije so značilne za alpsko regijo, kjer živi skoraj 15 milijonov ljudi in ki jo vsako leto obiščejo številni gostje.