31. Aljaževi dnevi v gorniški vasi Dovje-Mojstrana

Vsako leto ob koncu avgusta, ob obletnici prihoda župnika Jakoba Aljaža 1889. leta na Dovje, pripravimo prireditve v Aljažev spomin. Letošnji 31. Aljaževi dnevi so potekali od 25. do 27. avgusta v Mojstrani, v Vratih in na Dovjem v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Jaka Rabič Dovje-Mojstrana, Planinskega društva Dovje-Mojstrana, Župnije Dovje, Slovenskega planinskega muzeja, Turističnega društva Dovje-Mojstrana, Društva GRS Mojstrana in Projektnega teama za vstop KS Dovje Mojstrana v mrežo Gorniških vasi.

Slovenci v Kanalski dolini. Foto: Boštjan Zadnik


Jakob Aljaž se je v 38 letih, kolikor je živel in deloval na Dovjem, zapisal v zgodovino Slovencev. V dovški fari je z domačini poprijel in zgradil vodovod, ustanovil je prosvetno društvo, dal je pobudo za gradnjo kulturnega doma, prenovil cerkev Sv. Mihaela ter župnišče, bil je srčen dušni pastir in razgledan vodnik v boljše, naprednejše čase. Od občin Dovje in Mojstrana je 15. aprila 1895 za en goldinar kupil 16 kvadratnih metrov zemljišča vrhu Triglava ter postavil stolp. V Vratih je dvakrat zaman gradil Aljažev dom, saj so snežni plazovi obe koči porušili. Tretjič je preudarno izbral prostor, kjer Aljažev dom še dandanes stoji.

Prvi, o katerem je letos tekla beseda, je bil alpinist Joža Čop, rojen 1893. leta, istega leta, kot Slovensko planinsko društvo. Pravi kaveljc je bil, saj je pri 52 letih s Pavlo Jesih splezal prvenstveno smer Čopov steber v Severni triglavski steni. Prvi večer je kustosinja ga. Natalija Štular radoživega, šaljivega junaka z vso pestrostjo predstavila v sliki in besedi v dvorani Slovenskega planinskega muzeja.

Slovesnost ob vstopu KS Dovje-Mojstrana v družino Gorniških vasi je v soboto dopoldne potekala v Vratih ob Aljaževem domu. Prelepa Severna triglavska stena je žarela kot najlepša kulisa, zlita v eno z domačimi zvoki ob nastopu Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora, Folklorne skupine Julijana in harmonikarja Jaka Kerna. Srečanja krajanov sta se udeležila župana obeh slovenskih gorniških vasi Jezerskega in Luč. Slednje je prizadela poletna ujma, ob čemer jih je g. Miro Eržen, vodja projektne pisarne pri PZS, podpredsednik društva, obiskal, jim posvetil pomoč. Tudi predstavniki gorniških vasi iz Avstrije in Italije so s svojo prisotnostjo na slovesni prireditvi podprli sprejem v mednarodno skupnost. Na zaključku slavnosti sta županja Občine Kranjska Gora, ga. Henrika Zupan, in podpredsednik PZS, g. Martin Šolar, podpisala deklaracijo o medsebojnih obveznostih.

DSC_3392

Županja občine Kranjska Gora Henrika Zupan in podpredsednik PZS Martin Šolar sta podpisala deklaracijo. (foto Mišo Kozan)

Sobotni večer v Aljaževem prosvetnem domu na Dovjem je bil posvečen dokumentarnemu filmu Slovenci v Kanalski dolini, ki odstira tančice preteklosti. Kot smo videli v filmu, so borci za severno mejo odigrali ključno vlogo pri določanju naše bližnje državne meje. Tudi drugi zgodovinski dogodki so močno vplivali na življenje slovenske skupnosti v zamejstvu. Avtorja filma ga. Mateja Cuznar Zadnik in g. Matjaž Podlipnik (Zasebni zavod SiKult) sta po predvajanju filma na oder povabila goste, Slovence iz zamejstva ob alpski tromeji, s katerimi navezujemo pristne prijateljske stike. V filmu sta sodelovala g. Rudi Bartaloth iz Ovčje vasi, gonilna sila Središča Planika, in Osvald Errath iz Ukev, ki sta se z veseljem odzvala vabilu ter stopila na dovški oder. Tokrat je od glavnih ustvarjalcev filma manjkal Matjaž Arih, ATM TV Kranjska Gora, te dni polno zaseden, pa tudi dr. Rafko Dolhar, ki pravkar praznuje 90. rojstni dan. Lahko smo veseli, da je s Koroškimi Slovenci stkana močna naveza, ki jo osebno predstavlja g. Simon Trießnig iz Loč ob Baškem jezeru. Koroški pevski zbor, trinajst zavednih Slovenk in Slovencev z južne Koroške, je pod njegovim vodstvom ubrano zapel slovenske koroške pesmi, med njimi tisto najlepšo in nepogrešljivo, Rož, Podjuna, Zila.

Prelepo nedeljsko jutro je bilo kot nalašč za tradicionalni Gustlnov pohod, ki ga vsako leto pripravi PD Dovje Mojstrana. Pohodniki smo se odpravili po poti od Aljaževega doma pod Triglavsko severno steno, na sedlo Luknja, k bivaku pod Luknjo. Nazadnje so nas domači planinski gostinci nadvse prijazno postregli v senci Aljaževega doma.

Sv. Klemen v Mojstrani je zadnja leta zelo osamljen. V nedeljo pa ni bilo tako, bil je nadvse obiskan. Pri svojem zavetniku je v nedeljskem popoldnevu kot slavček zapel tenorist Klemen Torkar. Ob spremljavi Bande citrarske so se naših ušes dotaknili čudoviti zvoki najlepših slovenskih melodij.

Tenkočutno, poglobljeno doživetje, polepšano z zvoki citer in petjem opernega pevca se je nadaljevalo tudi pri sveti maši, s katero so bili 31. Aljaževi dnevi zaključeni.

dovje1
Navzoči partnerji projekta skupaj s izvajalci kulturnega programa (foto Mišo Kozan)

Upamo, da Aljažev duh še preveva naše kraje, ljudi in dejavnosti. Letošnje prireditve so bile dobro obiskane, prevladovalo je dobro razpoloženje, spremljala jih je prečudovita narava, obžarjena s soncem. Hvala, Aljaž, oče naroda! Še naprej navdihuj ljudi dobre volje ter vžgi v srcih ljubezen do kulture in narave v raju pod Triglavom.

Metka Kern Trček